Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Deželni tajnik in pokrajinski predsednik SKGZ Igor Gabrovec odstopil: odprto pismo, v katerem povzema razloge

01/03/2008

Odprto pismo objavil Primorski dnevnik 1. marca 2008

"Vest, da kandidiram kot neodvisen na listi SSk za deželne volitve, je v nekaterih krogih naše javnosti sprožila začudenje in različne razlage. Mislim, da je koristno, da povzamem razloge, ki so privedli do moje izbire, s katero sem se odpovedal svojim „civilnim činom“ in vsemu temu, kar je v našem malem svetu lahko označeno kot oblast.

Brez ovinkarjenja: v meni je dozorel občutek, da je čas za določene spremembe, za nove izzive, načrte in cilje. V tekmo za deželni svet želim prispevati svoje znanje in svojo občutljivost, prvenstveno pa tudi vse tiste argumente in probleme, ki posredno ali neposredno zadevajo našo skupnost in v minuli zakonodajni dobi niso našli zadovoljivih rešitev. Zaželel sem si političnega soočenja in zato sem se odločil, da sprejmem ponujeno kandidaturo s strani slovenske stranke zaradi dveh osnovnih razlogov: ker mi je bila zagotovljena neodvisnost in ker imam ta status čast deliti s prof. Borisom Pahorjem. Funkcijam v SKGZ sem se odpovedal iz globokega spoštovanja in čuta pripadnosti, ki ga imam do svoje organizacije in njenega članstva.

V vseh teh letih sem od blizu in z naraščajočo zaskrbljenostjo sledil vprašanjem, ki so življenjskega pomena za obstoj in razvoj naše in širše skupnosti: odnos do teritorija, spoštovanje dvojezičnosti in večkulturnosti tega prostora, skrb do družin, otrok in mladih nasploh. V mlade mora ta skupnost vlagati najboljše energije in sredstva, saj bo brez tega vsako drugo vlaganje na daljši termin brezpredmetno. Ukinitev Kraške gorske skupnosti, vsiljeno začrtanje hudo omejevalnih ukrepov na t.i. evropsko zaščitenih območjih ZPS-SIC, nezmožnost ovrednotenja mladih vodilnih in podjetnih kadrov, počasnost v vseh postopkih izvajanja zaščitnih zakonov, družbeno-gospodarske emergence so argumenti, ki naravnost silijo k novim in bolj odločnim pobudam. Naj ob tem dodam danost vedno bolj številnih narodno mešanih zakonov (ki jih moramo obravnavati kot dragoceno priložnost, ne pa kot problem) in otrok, ki iz teh izhajajo. Sam sem eden teh, sem otrok mešanega zakona. Zato sem v svojem vsakdanjem tudi političnem delu vedno in z veliko vnemo zahteval spoštovanje in enakopravnost obeh jezikov in kultur, ki me sestavljata in ki sta sestavni del našega prostora.

V zadnjih dveh desetletjih so padli številni zidovi, od berlinskega pa vse do „schengenskega“, ki je širše obmejno območje znova poenotil. Na političnem področju so se v Italiji bivši komunisti združili z bivšimi demokristjani. V tej naši skupnosti pa ostajamo, nedvomno po sili razmer in zgodovinske specifike, še vedno kar nostalgično vezani na skoraj bolestno delitev med bele in rdeče. Zato so člani naše skupnosti večkrat deljeni v dve poenostavljeni kategoriji: v naše in njihove. Zato se še dogaja, da ponekod prirejamo ločene prireditve, se zbiramo v ločenih kulturnih domovih, ločeno častimo naše junake. Zato še kako utemeljeni predlog o povezovanju dveh krovnih ne more ne naleteti na nezaupljivost, kaj šele predlog o poenotenem, vsaj koordiniranem političnem nastopanju. Vsaj ko gre za zagovarjanje skupnih interesov, kot so ohranjanje in razvoj teritorija, gospodarska rast, ohranjanje in promocija (vsaj) dvojezičnosti in (vsaj) dvokulturnosti tega prostora, moramo nastopati enotno.

Kaj o vseh teh naših delitvah mislijo mlajši? Tisti, ki jih je delitev duhov kontaminirala še manj kot mene? V sklopu SKGZ sem vedno zagovarjal potrebo, ko že ne nujo, po čim tesnejšem sodelovanju in povezovanju s sorodno organizacijo SSO. Gojenje ločenih vrtičkov ni v koraku s časom, ki ga živimo. Verjamem v pomen in v „dodano vrednost“ enotnosti v spoštovanju različnosti naše skupnosti, ki bo le strnjena lahko kljubovala nelahkim izzivom prihodnosti. Resnična pluralnost SKGZ in jasna, odkrita, poštena odprtost do SSO sta dva elementa, spričo katerih brez vsake zadrege kandidiram na slovenski listi v prepričanju, da tako nadaljujem svojo pot v službi naše skupnosti in da ostajam dosledno zavezan izključno njenim interesom. Kandidatura temelji predvsem na soglašanju z osnovnimi programskimi smernicami, ki jih je SSk predočila predsedniškemu kandidatu Illyju in koaliciji. Stranka je locirana v politični levi sredini in programsko federalno povezana z italijansko Demokratsko stranko.

Upam, da me bodo volivci ocenili brez predsodkov, na osnovi mojega dela, v vseh teh letih že iznesenih stališč in mojih programskih predlogov, ki bodo predmet volilne kampanje."

Igor Gabrovec