Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Deželni tajnik Skgz Livio Semolič pri deželnem odborniku Eliu De Anni

21/12/2010

TRST - Deželni tajnik SKGZ Livio Semolič se je sestal z deželnim odbornikom Eliom De Anno. Tema pogovora je zaobjela vsa nova resorska področja, ki jih vodi odbornik, od manjšin in kulture do čezmejne politike. Odbornik De Anna je najprej izrazil zadovoljstvo, da se zadeve okrog SSG primerno rešujejo tudi po zaslugi in aktivni vlogi javnih uprav ter dobrih odnosov z manjšinskimi dejavniki. To gre seveda v korist celotnemu mestu in deželni stvarnosti, za katero predstavlja slovensko gledališče posebno dragocen kulturni segment. Seveda bo potrebno še naprej z vso pozornostjo slediti zadevi, saj so stalna gledališča nasploh pod finančnim pritiskom, je dejal odbornik. Tudi glede splošne finančne slike, ki zadeva slovensko manjšino, je bil De Anna dokaj optimist, saj je ob predvidenem dodatku finančnega ministrstva, s katerim naj bi bila finančna dotacija tudi v letu 2011 enaka prejšnjim letom, omenil zagotovilo deželne vlade, da bo v naknadnih popravkih tudi iz lastnega proračuna dodelila finančna sredstva slovenskim manjšinskim organizacijam. Povedal je tudi, da se namerava v naslednjem letu resno poglobiti v našo kulturno realnost in preveriti dejansko stanje v treh pokrajinah. Prepričan je namreč, da bo potrebno postopoma uvajati določene kriterije vrednotenja uspešnosti in glede teh nadgraditi boljše kulturne sredine. Semolič je s tem načelno soglašal in dodal, da je SKGZ pred kratkim iznesla osnutek predloga za delno spremembo mehanizma porazdelitve sredstev. Želimo si sicer tvornega soočanja tako znotraj manjšine kot tudi v odnosu do institucionalnih sogovornikov iz Italije in iz Slovenije. Vse to seveda zahteva veliko dobre volje in pripravljenosti k resnemu soočanju, je dodal Semolič, nenazadnje pa je to edini način, da se ubere pot kakovostnega razvoja. Druga pomembna tema, ki sta jo sogovornika razčlenila, je vezana na čezmejno povezovanje in evropske projekte. Pri tem je De Anna izpostavil pozitivne pogovore, ki jih je imel pred kratkim v Ljubljani, tako na zunanjem ministrstvu, kot tudi s sekretarjem Borisom Jesihom. V obeh primerih je prišla do izraza volja po čim tesnejših stikih in uresničevanju že nastavljenih projektov. Zato, je poudaril De Anna, potrebujemo tudi primerno dinamičnost, saj je birokratskih ovir kar nekaj. Izziv evropskih projektov pa je prevelik, da bi se prepuščali malodušju in ne vložili vseh potrebnih energij za pozitivne rešitve. Veliko hitreje bo potrebno reagirati na stalno nove izzive in zaplete ter obdržati kostruktivni dialog med vsemi sogovorniki od Slovenije vse do treh italijanskih dežel. Seveda pa nobenega dvoma ni, da sta pri tem najbolj neposredno zainterresirani prav Slovenija in dežela FJK. Deželni tajnik SKGZ je pri tem dodal aktivno naprezanje dveh narodnih manjšin, ki odigravata pomembno vlogo povezovalca in sooblikovalca čezmejnega sodelovanja tudi v funkciji evropskih projektov. To vlogo bo potrebno še dodatno podkrepiti in nadgraditi, saj je bodočnost tega čezmejnega prostora prav v polni integraciji. Sogovornika sta se tudi strinjala, da je prepotrebna oživitev čezmejnih institucionalnih komisij, na čelu katerih bosta prav odbornik De Anna in sekretar Jesih. Že predolgo je bil ta pomemben instrument sodelovanja zamrznjen in zato je nujno čimprej nadoknaditi zamujeni čas.