Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Deželni urbanistični zakon: stališče SKGZ in SSO

30/01/2007

Spoštovani Lodovico SONEGO Deželni odbornik FJK za načrtovanje teritorija, energijo, mobilnost in prometne infrastrukture

in v vednost deželnim svetnikom Tamara Blažina, Igor Dolenc, Igor Kocijančič, Mirko Špacapan, Bruna Zorzini

Zadeva: deželni urbanistični zakon

Krovni organizaciji Slovencev v Italiji SKGZ (Slovenska kulturno-gospodarska zveza) in SSO (Svet slovenskih organizacij) pohvalno ocenjujeta pobudo odbornika Sonega, ki ju je v drugi polovici decembra zaprosil za mnenje o zakonskem osnutku novega deželnega urbanističnega zakona. Pri tem pa morata žal tudi ugotavljati, da je bilo časa, ki nam je bil dan na razpolago, odločno premalo, saj gre za zapleteno besedilo in sploh tematiko, ki terja globljo in strokovno podkovano analizo. Krovni organizaciji sta se zato posvetovali z ožjim krogom včlanjenih stanovskih organizacij in izvoljenimi javnimi upravitelji slovenske narodnosti. Prva ugotovitev je, da bi morala po našem mnenju Dežela pri tako kompleksnih zakonih in posegih sprožiti širše posvetovanje, ki naj v razpravo in razmišljanje aktivno soudeleži tudi slovenske in italijanske stanovske organizacije ter predvsem krajevne upravitelje do posameznih županov občin. Glede specifične tematike in ob upoštevanju določil Agende 21 bi bil priporočljiv sklic posebne konference za teritorij, saj omenjeni zakon globoko posega in pogojuje vsestranski razvoj teritorija. Konferenco o teritoriju slovenska narodna skupnost pričakuje že od podpisa sporazuma za gradnjo Sinhrotrona pri Bazovici. Gre za obvezo, ki jo je takrat sprejela Dežela FJK. Postopek Agende 21 torej ni bil izveden in naše mnenje je, da nadomestna posvetovanja-avdicije s strani pristojne svetniške komisije ne zadostujejo. Kar zadeva soudeležbo slovenske narodne skupnosti pri odločitvah, ki zadevajo upravljanje in razvoj teritorija, o čemer jasno govori 3. člen zakonskega predloga št. 212, gre poudariti dejstvo, da je stroka že od nekdaj potrdila globoko vez, ki jo ima skupnost s teritorijem. To velja tudi za Slovence v Italiji, katerih usoda je močno vezana na razvojno vizijo teritorija, na katerem živijo. Številni posegi v zadnjih desetletjih so večkrat privedli do ločevanja slovenske narodne skupnosti od vseh procesov soodločanja o teritoriju in samoupravljanja s teritorijem. Primer so številna razlaščanja za javne infrastrukture in prometnice. Razlaščanjem so bili nato dodani še razni vinkulativni zakoni in normativi, ki dejansko reducirajo na minimum vsako gospodarsko razvojno možnost predvsem na območjih tržaškega in goriškega Krasa, kjer je slovenska narodna skupnost prisotna v velikem številu. Pravico slovenske manjšine do soodločanja o teritoriju potrjuje tudi zaščitni zakon 38/01. V urbanističnem zakonskem osnutku je zaščitni zakon 38/01 omenjen v 3. členu 3. odstavka, vendar gre po našem mnenju za preveč generično določilo, ki ne odraža njegovega bistva in teže. Osnutek novega urbanističnega zakona uvaja velike novosti tudi v prenosu pristojnosti od Dežele na Občine, kar je načelno pravilno. V isti sapi pa ugotavljamo, da se postopki za načrtovanje in odločanje dejansko množijo in zapletajo, kar bo nedvomno podaljšalo in otežkočilo vsak načrtovani razvojno-gospodarski načrt. Obenem vlada občutek, da so majhne občine dejansko penalizirane napram večjim. Ob upoštevanju, da je slovenska narodna skupnost večinska le v majhnih občinah, moramo žal ugotavljati, da se zmanjšanje njihove operativne avtonomije odločanja in poseganja neposredno zrcali v interesih slovenske narodne skupnosti. Dvomi obstajajo tudi glede opredelitve pristojnosti občinskega odbora in občinskega sveta – prve na škodo drugih.

S temi mislimi, ki so bolj generičnega in političnega kot pa tehničnega značaja, pozivamo Deželo FJK, naj pri sprejemanju novega deželnega urbanističnega zakona v največji možni meri upošteva vse korekture, ki gredo v smer zgoraj zapisanega. V tem smislu so deželni svetniki slovenske narodnosti pomembni nositelji pogledov naše skupnosti. Naše poglede smo tudi njim iznesli. Njihove predloge naj deželni odbor in deželni svet torej upoštevata kot odraz tudi naše skrbi. Nazadnje ponovno izražamo pričakovanje, da bo Dežela sklicala konferenco za teritorij, ki jo naša in širša skupnost že predolgo pričakujeta.

S spoštovanjem

Rudi Pavšič, predsednik SKGZ Drago Štoka, predsednik SSO