Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Devetdeset odstotkov dijakov »živi« v Facebooku

21/03/2010

PRIMORSKI DNEVNIK, 21. marca 2010 Kakšni so odnosi mladih do spleta in socialnih omrežij, ki vse močneje vstopajo v naša življenja? Na to vprašanje so v sredo v goriškem KB centru odgovorili dijaki družboslovnih licejev Simon Gregorčič in Gorice iz Trsta in Anton Martin Slomšek iz Trsta, ki so lani med svojimi sošolci izvedli anketo o razširjenosti in pogostnosti uporabe spletnih socialnih omrežij pri dijakih slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem. Raziskavo so opravili pod mentorstvom in s strokovno pomočjo Slorija, med sredinim srečanjem v okviru klepetalnic Goriškega loka pa so jo predstavile dijakinje Brigita Gergolet, Gaja Mauri, Silvia Baglieri in Lenka Pavletič. Predstavitev je uvedla znanstvena direktorica Slovika Matejka Grgič, posegla pa sta tudi sta tudi sociologa Gregor Petrič in Andraž Petrovčič z Ljubljanske univerze. Dijaki družboslovnih licejev Gregorčič in Slomšek so v okviru raziskave med Trstom in Gorico anketirali 335 oseb, med katerimi je bilo 62 odstotkov Tržačanov in 38 odstotkov Goričanov. Med anketiranci le 6 odstotkov dijakov ni poznalo spletnih socialnih omrežij. Raziskovalci so ugotovili, da mladi uporabljajo socialna spletna omrežja - med vsemi je najbolj razširjen Facebook - za ohranjanje stikov z že poznanimi osebami (84 odstotkov), za preživljanje prostega časa (64 odstotkov), za navezovanje novih prijateljstev (66 odstotkov) in za boljše poznavanje spletnih strani (42 odstotkov). Anketiranci so tudi razložili, da se ista omrežja lahko uporabljajo v slabe namene (33 odstotkov), da povzročajo odvisnost (66 odstotkov) in da odvzemajo prosti čas (81 odstotkov). 91 odstotkov anketirancev je priznalo, da uporablja spletna socialna omrežja. Najbolj razširjeni sta Facebook, ki ga uporablja 90 odstotkov anketirancev, in Netlog, ki ga pozna 58 odstotkov mladih. Med goriškimi in tržaškimi višješolci sta manj razširjeni omrežji My Space (13 odstotkov) in Twitter (4 odstotkov). 49 odstotkov anketirancev uporablja Facebook, ker nudi največ aplikacij, 31 odstotkov, ker ga obiskujejo tudi njihovi prijatelji, le 13 odstotkov, ker je v modi. 23 odstotkov anketirancev pozna socialna omrežja že preko dve leti, večina pa jih je spoznala v zadnjem letu. Dijakinje so med drugim odgovorile, da jih kar 69 odstotkov uporablja Facebook vsak dan; 58 odstotkov anketirank vzdržuje stike z osebami, ki jih ne pozna, čeprav jih 47 odstotkov ne sprašuje neznancev za prijateljstvo. V 76 odstotkih primerov anketiranci s spletnimi socialnimi omrežji niso imeli težav, 73 odstotkov pa jih trdi, da so njihovi odnosi s prijatelji ostali večinoma nespremenjeni. 30 odstotkov anketirancev je tudi povedalo, da njihovi starši uporabljajo ista omrežja, a v 63 odstotkih primerov niso njihovi prijatelji. V nadaljevanju srečanja sta Petrič in Petrovčič predstavila dve raziskavi o družbenih vidikih svetovnega spleta. Po njunih besedah splet 1.0, ki je obstajal v devetdesetih letih, je imel informativno nalogo in so ga uporabljali predvsem za pretok informacij. Novi splet, 2.0, nam odkriva novo dimenzijo. V tej so svoj prostor našla tudi spletna socialna omrežja, ki so nova točka v razvoju, saj dajejo uporabniku priložnost, da izrazi svoje mnenje in informacijo posreduje naprej. Tudi Facebook je pri tem veliko marketinško kolo, saj živi s prodajo oglasnega prostora. Splet je tako postal nova ekonomska paradigma in poslovna priložnost. Novi vzvodi usmerjajo potrošnike in ustvarjajo ponudbo. Uporabniki ustvarjajo vsebine in so v središču z objavo svojih življenjskih zgodb; zato portali kakor Facebook in Twitter bi ne imeli nikakršnega pomena brez svojih uporabnikov, medtem ko bi lahko spletne strani kakor www.primorski.eu ali www.repubblica.it ravno tako obstajale. Petrovčič je prikazal tudi rezultate ankete e.Socnet 2009, ki so jo izvedli lani v Sloveniji med 1.209 osebami od 10. do 75. leta starosti. »Ugotavljali so, kako so nove tehnologije vpletene v osebna omrežja ljudi. Spoznali so, da so najbolj popularni spletni dnevniki in forumi, socialna omrežja in video skupnosti, ki jih je uporabila vsaj že polovica anketirancev. V Sloveniji je najbolj razširjena uporaba Facebooka, takoj za tem Twitterja in Netloga,« je povedal Petrovčič. 35 odstotkov anketirancev je na spletu že kdaj spoznalo novo osebo, a je ta le v 0,1 odstotku primerov postala njihova emocionalna opora. »Z razliko devetdesetih let na medmrežju ne spletamo vezi s popolnimi neznanci, pač pa v 63 odstotkih primerov z osebami, ki so naši prijatelji tudi v vsakdanjem življenju. Osebna omrežja so zelo rigidne strukture, v katerih se ljudje večinoma povezujejo s tistimi, ki jih že poznajo. To tudi dokazuje, da mladostniki niso bolj odtujeni od svojih sovrstnikov, kakor so bili njihovi starši, a so samo našli z njimi drugačni način komunikacije. Najpomembnejše vprašanje zato ne sme biti, koliko časa je otrok za računalnikom, a kaj tam počne,« je zaključil Petrovčič. (td)