Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Dolgoletna »etapna dirka« Narodnega doma bliže cilju

20/12/2018
Načrt Narodnega doma pri sv. Ivanu

»Narodni dom pri Sv. Ivanu je prispodoba dirke na etape, ki pa ni trajala le mesec dni, pač pa deset in več let. Danes smo pred zadnjo, najpomembnejšo etapo - pred nami vidimo končno cilj, kar je za nas velika pridobitev in seveda zadoščenje.« Livio Semolič, ki je za krovni organizaciji SKGZ in SSO sledil načrtu obnove Narodnega doma, se je v prostorih deželnega odborništva za fìnance na dopoldanski predstavitvi dokončnega načrta za prenovo razpadajoče stavbe na Vrdelski cesti spomnil najprej pokojnega deželnega svetnika Mirka Spacapana, ki je leta 2007 prvi sprožil postopek, za njim pa sta delo nadaljevala odvetnik Peter Močnik in arhitekt Mitja Race. Od takrat se je zvrstilo več deželnih institucionalnih sogovornikov in čisto vsak od njih je nekaj dodal k temu pisanemu mozaiku, je povedal Semolič. Riccardo Illy je prvi v deželni finančni zakon za obnovo stavbe vložil 1,5 milijona evrov, po zaslugi prejšnjega odbornika za fìnance Francesca Peronija pa se je ta znesek dvignil na 3,5 milijona, kar je omogočilo deželni direkciji, da je uresničila dober projekt, ki je upošteval vse predloge in vsebine, ki jih je zasledovala slovenska narodna skupnost.

V obnovljenem Narodnem domu bosta domovala Slovenski raziskovalni inštitut in Narodna in študijska knjižnica, pravzaprav njen Odsek za zgodovino. Vrata novih prostorov bodo seveda na stežaj odprta šolski mladini, se pravi dijakom nižjih in višjih srednjih šol ter univerzitetnim študentom, ki domujejo na tem mestnem koncu. Ob šoli pa bo Narodni dom zadihal tudi v sozvočju s športnim središčem, ki ga predstavlja Stadion 1. maj. »Skratka ključni trikotnik šola-kultura-šport, ki bo oplemenitil našo skupnost.« Semolič se je zaustavil tudi pri zaščitnem zakonu iz leta 2001, ki poleg svetoivanskega Narodnega doma vključuje tudi Trgovski dom v Gorici in Narodni dom v Ul. Filzi, ki - kljub obljubam - še ni dočakal niti prve etape dolgega maratona...

Povrnjen življenjski utrip

Da bo z uresničitvijo projekta končno ovrednoten delček zgodovinske in kulturne dediščine slovenske narodne skupnosti, je v imenu gostiteljev dejala deželna odbornica za fìnance Barbara Zilli. Deželna vlada s tehničnimi uradi na čelu je s skupnostjo sodelovala pri uresničitvi sodobnega središča, ki bo svetoivanski četrti in mestu nasploh vlilo nov življenjski utrip, je prepričano dejala, medtem ko je direktorica Službe za valorizacijo deželnega nepremičninskega premoženja Lara Carlot spomnila, da je stavba leta 2003 na podlagi zakona 38/2001 prešla v last Dežele FJK, da bi se brezplačno uporabljala za institucionalne in znanstvene dejavnosti v slovenskem jeziku. Pri projektu so deželni strokovnjaki, tehniki in arhitekti seveda upoštevali namige in potrebe novih »stanovalcev« poslopja, ki ga je zob časa pošteno načel. Obnova bo ohranila originalno strukturo iz leta 1903, saj je slednja vinkulirana, ar­hitekti pa so poskrbeli še za dodatni del s sodobnim in tehnološkim pridihom.

V prvi polovici prihodnjega leta bo Dežela objavila javni razpis, s katerim bodo izbrali izvajalca del; slednja naj bi se po napovedih začela konec leta 2019 oz. na začetku leta 2020 in se zaključila v roku 18 mesecev, se pravi leta 2022.

 

Virtualni obisk

V nove prostore je zbrane s pomočjo računalniske simulacije pospremila arhitektka Nicoletta Zennaro iz službe za valorizacijo deželnega nepremičninskega premoženja. Zaustavila se je pri novo-gradnji - veliko stopnišče bo z Vrdelske ceste obiskovalce povedlo do novega prizidka, kjer bo v pritličnih prostorih mesto našla konferencna dvorana, v zgornjih nadstropjih pa študijski prostori in didaktične avle. S te strani bo mogoč stopiti direktno na vrt, ki bo v prihodnje krasil zadnji del poslopja. Danes so tam še vidni obrisi košarkarskega igrišča, na katerem je veliko let treniral klub Libertas.

Zgodovinsko poslopje je še v šestdesetih letih gostilo kinodvorano Secolo - ko je slednja prenehala delovati, je vrata dokončno zaprl tudi Narodni dom, je povedala Zennarova. Ta pritlični del, kjer je nekoč bila tudi večja kuhinja, je danes precej poškodovan, saj se je strop usul zaradi pronicanja vode. V prvem nadstropju je velika dvorana z odrom, v drugem nadstropju pa so bila tekom let urejena stanovanja. V pritličnih prostorih zgodovinske stavbe bodo uredili tri večje prostore, ki bodo sluzili kot arhivi, ob teh bo večnamenska konferencna dvorana z dvojno etažno višino, kjer bo okvirno 91 mest. V novem delu bo nameščena knjiž­nica z mizicami in tajništvo, v prvem nadstropju pa didakticna dvorana (25 mest) in bralni prostori. Za ta del bodo značilna velika okna, ki se bodo odpirala na zunanje zelene površine, tako da bo idejno »svetloba sijala na kulturo.« Svoj prostor pa bosta v drugem nadstropju, kjer bodo nameščeni uradi, dobili tudi svetoivanski društvi Slavka Skamperleta in Marija Kogoja.

Načrtovalci seveda niso pozabili na osebe s posebnimi potrebami, ki se bodo brez težav premikale iz dvorane v dvorano in iz poslopja v poslopje. Poskrbeli pa so tudi za nekaj parkirnih mest na cestni strani in ne na vrtu, kot je bilo prvotno mišljeno.

Inženir Mauro Malisan (Età Projektiranje) je dodal, da bo zgradba termično izolirana, prostore pa bodo greli s toplo-tnimi crpalkami, medtem ko bo v knjižnici urejeno tudi talno gretje. Namestili bodo sistem za obdelavo zraka, uredili protipožarne naprave in seveda za osvetljavo uporabili varčne led svetilke. Kolega Ro­berto Ocera pa je potrdil, da bo nova struktura protipotresno varna, kot to predvidevajo zakoni.

Sara Sternad

(Primorski dnevnik, 20. decembra 2018)