Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Dopis italijanskim oblastem v zvezi s kritičnim stanjem slovenske narodnosti v FJK

28/10/2008

SKGZ in SSO sta naslovili na italijanske državne in deželne predstavnike oblasti ter v vednost še deželnim političnim predstavnikom in državnim oblastem v RS sledeči dopis:

Evropa je danes prostor narodov in mnogih narodnih manjšin, ki skupaj sestavljajo večjezično in večkulturno podobo prostora, ki je bil v svoji zgodovini vedno pluralen in v tem našel moč za plodno sobivanje posebnega in skupnega. V tem smislu je pluralna in zato izrazito evropska tudi dežela Furlanija Julijska krajina, kjer živijo ob slovenski še druge avtohtone jezikovne in narodne manjšine. Pluralnost je bila eden izmed razlogov, da je naša dežela pridobila posebni statut. Prisotnost slovenske narodne skupnosti predstavlja bogastvo za celotno deželno skupnost in italijansko stvarnost. Slovenska manjšina je na celotnem območju, kjer živi, vsa povojna leta delovala odgovorno in s ciljem, da se zbližujejo narodi in države. Eden izmed pomembnih ciljev, ki smo se ga skupaj veselili, je bil zato vstop Slovenije v Evropsko unijo z naknadnim sprejemom skupne valute-evra in končno vstop sosednje republike v schengensko območje. Vsa ta dejanja so samo krepila dobre odnose med Italijo in Slovenijo. Slovenci pa smo povečali lastno odprtost do italijanskega prebivalstva, njegove kulture in jezika. V zadnjih letih smo izpostavili tesne vezi in sodelovanje z italijansko manjšino v Sloveniji in v celotni Istri. Glede pravic govorita manjšini skupni jezik. Naša lojalna drža državljanov, ki govorijo drugačen jezik od italijanskega in imajo svojo izrazito narodno kulturo, žal, ni bila vedno primerno ovrednotena. Tako smo danes ponovno v stiski. Zaščitni zakon za slovensko manjšino št. 38 iz leta 2001 se žal izvaja z nerazumljivo počasnostjo. Med pomembnejša dejanja sodi gotovo potreba po podpisu dekreta za izvajanje 10. člena zaščitnega zakona, ki predvideva vidno dvojezičnost v tistih občinah, ki sodijo v okvir teritorija, na katerem se bodo uresničevale zaščitne norme. V nasprotju z zaščitnim zakonom se nam brišejo že pridobljene pravice, kot so dvojezične table na novem avtocestnem odseku v okolici Trsta, ki bo kmalu svečano odprt, bojimo se pa, da brez dvojezičnih smerokazov. V videmski pokrajini skušajo nekatere politične sile sprevreči zaščitni zakon, ki priznava slovensko prisotnost v videmski pokrajini. V ta namen sta že pripravljena zakonska predloga v parlamentu in v deželni skupščini. Namesto slovenščine naj bi v videmski pokrajini z dekretom uveljavili pojem krajevnih govoric, kot jih je v Italiji na stotine in posledično izbrisali besedo Slovenec. Novi normativi o šolski ureditvi bi močno prizadeli celotno slovensko šolstvo, ki je vendarle specifikum, ki ga ščitijo tudi mednarodne pogodbe, posebej Londonski sporazum iz leta 1954 ter Osimska meddržavna pogodba iz leta 1975. Dvojezični slovenski šoli v Benečiji pa bi reforma odvzela smisel. Kot veste, je šolstvo osnova neke narodne skupnosti, saj brez mladih generacij, ki razvijajo jezik in kulturo, ni bodočnosti ne za narod in ne za manjšine. Splošno krčenje prispevkov medijem, to je časopisom, radijskim postajam in televizijam, bi na vsedržavni ravni ohromilo pluralizem, ki ga ne jamčijo le velike številke in profiti. Slovenska manjšina pa bi bila osiromašena za informacijo v slovenskem jeziku. Sama manjšina nima objektivnih možnosti, da bi se njeni časopisi preživljali s tržiščem in z reklamo. Brez dnevnika, tednikov in drugih lokalnih medijev bi v javnosti Slovenci v Italiji preprosto utihnili. Podobno kot medije bodo vsedržavna krčenja sklada za gledališča FUS dodatno prizadela naše Slovensko stalno gledališče. Slednje ohranja statut stalnega gledališča, ki ga potrjuje zakon št. 38/2001. Gledališče deluje na visoki umetniški ravni in je s podnapisi dostopno italijanskemu občinstvu. Ne more pa delovati brez potrebnih sredstev, toliko manj, ker obvezni člani gledališča, to je Občina Trst, Pokrajina Trst in Dežela FJK v dejstvih ne opravljajo in sprejemajo vloge, ki jim jo narekujejo specifična državna določila. Žal pripomb nismo zaključili. V okviru zakona št. 38/2001 (prej z zakonom za obmejna območja) prejema slovenska manjšina za svoje kulturne in nekatere druge dejavnosti že 18 let skoraj nespremenjena sredstva. Glede na inflacijo pomeni to 30 odstotno zmanjšanje kupne moči. V letu 2008 je manjšina iz omenjene postavke prejela 5.250.000 evrov. Sedanji finančni zakon pa predvideva za naslednje leto 4.250.000 evrov, za leto 2010 4.050.000 evrov, za leto 2011 pa 3.120.000 evrov, kar pomeni 40 odstotkov manj. Če to številko dodamo inflaciji, so se sredstva, ki so danes v okviru zakona št. 38/01, zreducirala v 18 letih za 70 odstotkov! Vemo za krčenja, ki bodo prizadela tudi italijansko manjšino v Istri. Z njo solidariziramo, ob tem pa se sprašujemo o vrednosti zaščitnih norm in zakonov, če potem ni sredstev, da bi jih lahko manjšina koristila. Žal se srečujemo z neuresničenimi zakoni ali pa z zakoni, ki izgubljajo svoj finančni del, brez katerega so številni členi lahko le deklarativni. V tem smislu se Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), najbolj reprezentativni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, obračava na vas, kot najvišje predstavnike državnih inštitucij in garante Italijanske Ustave, ki predvideva zaščito manjšin in enakopravnost vseh državljanov. Ta enakopravnost se za Slovence v Italiji in za slovensko manjšino v celoti danes znižuje pod, za nas in italijansko pravno državo, sprejemljivo točko.