Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Družba KB1909: pričakovanja pred skupščino sredi likvidacijskega postopka

04/04/2019

 

 

Delničarji med upanjem, kritikami in zaskrbljenostjo

GORICA - Po dolgem času naj bi se prihodnji teden, v petek, spet sestali delničarji družbe KB 1909, nekdaj uspešnega holdinga, ki je od konca leta 2017 v likvidacijskem postopku. Skupščina je sklicana za 12. april (v drugem sklicu pa 6. maja). Likvidator Boris Peric se zavzema za prestrukturiranje dolga in ponovni zagon družbe; odločilno bo naposled stališče bank upnic, ki bodo morale odobriti načrt prestrukturiranja, nakar bo na potezi neodvisna revizijska družba - cilj je odobritev bilance za leto 2017.

To pa še ni predmet tokratne skupščine, ki so jo sklicali na zahtevo nekaterih delničarjev. Peric, ki je pred tem predsedoval družbi, bo delničarjem obrazložil, kakšno je trenutno stanje in kakšne so perspektive družbe KB1909. Na položaj in usodo goriške družbe so vezani finančna sredstva upnikov (bank in drugih) ter delničarjev, različne nepremičnine in drugo premoženje, nenazadnje pa seveda de­lovna mesta znotraj skupine, sedanja in tudi nekdanja delovna mesta. Novice namreč pričakujejo tudi tisti bivši zaposleni, ki jim še niso izplačali zaostalih plač oz. odpravnin. Kar se tiče nepremičnin, so tako pri KB1909 kot pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi (SKGZ) večkrat zagotovili, da je v tem sektorju - KB 1909 ima deleže v tržaški družbi Dom in goriški Alpe - vse pod nadzorom, saj da so pred leti strogo ločili komercialne nepre­mičnine od tistih, ki so za Slovence v Italiji kulturnega pomena (gre za številne kulturne domove in sedeže društev ter organizacij). Nekaterih ta zagotovila se niso prepričala.

Pred skupščino je Primorski dnevnik poiskal nekaj večjih in manjših del­ničarjev, ki so mu zaupali svoja pri­čakovanja in mnenja. Največji delničar družbe KB1909 je že vseskozi Sklad Trinko, ki je izraz SKGZ; skladu pripada približno 20 odstotkov delnic. Predsednica je od lanskega leta Maja Rumar, ki sicer že zapušča položaj, ker je bila medtem izvoljena za goriško pokrajinsko predsednico SKGZ. Od skupščine KB pričakuje predvsem sveže novice: »Izvedeli bomo, kako se postopek zaključuje. Pričakujemo, da nam likvidator pove, pri kateri točki smo in kakšni so načrti za naprej.« Po njenem mnenju je pomembno, da se nastavi osnova za nadaljnje zdravo delovanje, »saj podjetja, ki so še ostala, poslujejo kolikor toliko dobro in na tem naj se znova gradi«.

Med večjimi delničarji je ob raznih bankah in skladih tudi Fundacija Goriške hranilnice, katere delež je od zadnjih sprememb leta 2017 7,2-odstoten. Pred­sednica Roberta Demartin pravi, da je bila ta naložba za fundacijo strateška, »in sicer zato, ker gre za podjetje z našega ozemlja«. Demartinova zdaj upa, da bo družba čim prej okrevala in ponovno uspesno poslovala, saj je to v interesu krajevnega gospodarstva.

Do skupščine prihaja po daljšem zatišju, njen sklic pa je zahtevala skupina delničarjev z več kot 10-odstotnim deležem, v kateri ima daleč največji delež podjetnik Vanja Lokar, nekdanji lastnik podjetja iz kavnega sektorja Cogeco. Slednje je družba KB1909 pred leti odkupila od Lokarja, nakar je delovanje poskusila razširiti z nakupom drugih podjetij v sektorju kave in se medtem močno zadolžila. Naposled so družbo Cogeco pod težo preobilnih dolgov likvidirali ter ustanovili novo podjetje z istim imenom.

Po zakonu bi morali vsako leto sklicati skuščino, poudarja Lokar, in dodaja: »Likvidatorja je izbral Sklad Trinko, čeprav je bil tudi drug kandidat, ki bi bil zame bolj logičen.« Lokar je takrat predlagal podjetnika Edija Krausa, predlog pa je prejel 30-odstotno podporo in ni prodrl. Večina je izbrala Perica. »Sklad Trinko je takrat svoj predlog argumentiral s stališčem, da je Peric primerna oseba, ker že pozna podjetje. Čeprav ga je spravil na kolena,« pristavlja tržaški podjetnik. Sam upa, da bo likvidator na skupščini povedal, kaj in kako se je zmenil z upniki, da bo prinesel ka­ko dobro novico. »Zakaj pa pri KB ne povedo nič in zakaj jih je treba izprašati z zahte­vo po skupščini? In zakaj je drugi sklic šele čez en mesec?« se sprašuje Lokar, ki se bo udeležil skupščine, ne namerava pa zahtevati zamenjave likvidatorja, saj to niti ni predmet tega zasedanja.

Lokar razlaga, da je ob prodaji Cogeca družbi KB 1909 (do tega je prišlo pred dobrim desetletjem) kot del plačila dobil delnice »in takrat smo bili s tem tudi zadovoljni, saj se nam je zdela pobuda pozitivna in tega nam niso oni vsilili. Zdaj pa imamo, kar imamo. To je pač rizični kapital.«

Med delničarji, ki so skupaj z Lokarjem zahtevali sklic skupščine, je tudi sam Edi Kraus, ki je, kot sam pravi, vstopil v lastništvo šele pred kratkim in ima zgolj sto delnic, torej simboličen delež. Razložil je, da je to naredil predvsem zaradi določenih skrbi v zvezi s premoženjem slovenske manjšine v Italiji: »KB1909 ima deleže v družbah Dom in Alpe, ki sta že dober del povojnega časa lastnici kulturnih domov in drugih pomembnih nepremičnin. Skrbi me, kaj se bo zgodilo v likvidacijskem postopku: se bo participacija družbe KB1909 vrnila pod okrilje družbe Dom ali pa bo šla v okviru sporazumov z bankami v določene garancije za kredite?«

Drugo vprašanje, ki se manj omenja, je po Krausovem mnenju bogata zbirka umetnin, s katero so pred leti priredili veliko razstavo in objavili katalog. »To je največja zbirka del naših zamejskih umetnikov, ki ima za nas velik, niti ne komercialni, ampak kulturni pomen. Vprašanje je, kako bodo to reševali,« pravi Kraus. Tretje veliko vprašanje so seveda delovna mesta - tako tista, ki jih ni več, kot ona, ki so na prepihu. Vsi ti problemi postavljajo v finančne težave naše družine, izpostavlja Kraus. Tudi njemu pa se zdi slabo, da »nihče ni čutil potrebe, da skliče skupščino in da smo morali prevzeti pobudo delničarji«.

Eden večjih posameznih delni­čarjev je bil v prejšnjih letih podjetnik Valentino Cossutta, ki se je po dolgoletnem uspešnem poslovanju s keramičnimi izdelki v tujini (zlasti v Skandinaviji) pred leti vrnil v rodni Križ, kjer je postavil na noge Združenje za Križ in razne načrte, vključno z Ribiškim muzejem. »Bil sem v odboru KB in eden večjih delničarjev, to pa pred­vsem v interesu Križa, kjer sem se zavzel za razne projekte. Tudi zato sem takrat investiral v KB, pod pogojem, da se naložba vrne v vas. Žal do tega ni prišlo.« Cossutta je v delniško družbo vložil dva milijona evrov lastnih sredstev, danes je vrednost tega zneska za­radi razvrednotenja delnic po njegovih besedah prepolovljena. Kriški podjet­nik, ki se je v zadnjih treh ali štirih letih oddaljil in dogajanja ne spremlja več od blizu, je razočaran, noče pa polemike. Sam ve, da je reševanje zahtevno in še vedno upa v možnost kolikor toliko ugodnega razpleta.

Aljoša Fonda

 

Primorski dnevnik, 4. april 2019