Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Dvodnevni seminar SKGZ v Kobaridu

25/09/2018

 

 

Kakšna naj bo Slovenska kulturno-gospodarska zveza v prihodnosti in katere naj bodo njene glavne značilnosti v hitro spreminjajočih se družbenih dinamikah, tudi znotraj slovenske narodne skupnosti? Kako naj krovna organizacija upravljatte procese in s katerimi inštrumenti naj se opremi? To je bil srž dvodnevnega programskega seminarja z naslovom »SKGZ, kaj in kako?«, ki je potekal v Kobaridu ob prisotnosti približno 40 posameznikov. Seminar bo služil kot vsebinsko-operativna podlaga za deželni kongres SKGZ, ki bo potekal februarja prihodnjega leta.

V svojem uvodnem nagovoru je deželni predsednik Rudi Pavšič izpostavil razloge, zaradi katerih potrebujeta tako manjšinski organizirani sistem kot sama krovna organizacija prenovo. Fokusirati se moramo v prihodnost, ki pa jo včasih preteklost in ustaljeni kalupi ovirajo. Statičnost in pomanjkanje jasnih odgovorov na pomembna vprašanja je oddaljila marsikoga od manjšinskega sistema.

Predsednik SKGZ je omenil tudi strankarsko razpršenost Slovencev in potrebo po večjem sodelovanju med krovno organizacijo in njenim članstvom. Ob formalni legitimaciji potrebuje SKGZ tudi večjo podporo znotraj skupnosti. Priborila pa si jo bo lahko le z uvedbo notranjih sprememb in s prepričljivejšim izpostavljanjem vrednot in izbir, ki so izraz laične progresistične družbe. Predvsem pa mora odgovarjati na potrebe njenih članic in teritorija. Pavšič je izpostavil tudi vprašanje sodelovanja med krovnima organizacijama, ki bo uspešno le s konkretnimi rezultatoi. Ljudje so naveličani formalnega sodelovanja in želijo konkretne rezultate, za večino izmed njih pa bi bila najboljša rešitev njihova združitev v eno samo organizacijo.

Predsednica Slovenskega raziskovalnega inštituta Sara Brezigar je v svojem izvajanju orisala potrebe naše narodne skupnosti in vlogo, ki naj jo znotraj nje odigrava SKGZ. Novi prijemi, ki lahko zgledajo tudi tvegani, so v spreminjajoči družbi potrebni. Največjo pozornost mora celotna skupnost nameniti šoli in pošolskim dejavnostim. Jezikovna politika mora upoštevati raznoliko družbeno-organizacijsko strukturo. Potrebna so tudi skupna prizadevanja glede uveljavljanja pravic ter iskanje najboljšega kompromisa glede vodstva slovenske narodne skupnosti. Razvojna strategija mora sloneti na jasnih temeljih: ustvariti je treba manjšini prijazno okolje, krepiti jedro narodne skupnosti, širiti jezikovno skupnost ter uveljaviti skupnost v širšem okolju.

V razpravi je bila izpostavljena potreba po trdnejšem povezovanju krovne organizacije s članicami in ljudmi, ki delujejo na teritoriju. Večja prepoznavnost, gospodarski razvojni načrt, pripadnost vrednotam, ki opredeljujejo laično družbo, demografski padec v Benečiji ter ohranitev koncepta narodne skupnosti so le nekateri argumenti, ki so se jih dotaknili prisotni.

 

 


 

 

 

 

Drugi dan srečanja je potekal v obliki delavnice, ki jo je vodila Damiana Kralj, znanstvena direktorica Slovenskega izobraževalnega konzorcija. SLOVIK. Delo je bilo osnovano na interakciji po andragoških načelih učenja iz izkušenj. Kombinacija predstavitve vsebin, praktične uporabe le-teh ter povratnih informacij je nudila možnost prisotnim, da se soočijo z raznolikostjo, dinamikami v skupini in z novimi pristopi ter da preizkusijo različne oblike dela, tudi v obliki igre. Uvod je bil usmerjen v namen, cilje in metodologije dela ter učinkovitemu oblikovanju medsebojnega sodelovanje ob določanju in spoštovanju pravil. Velika pozornost je bila posvečena ključni dimenziji komunikacije ter aktivnemu poslušanju, ki je pri slehernemu posamezniku večkrat pomanjkljivo. Zelo natančno in razčlenjeno je mentorka predstavila poglavje učinkovitega vodenja sej ter preverjanja. Sledili so praktični poskusi in delo v skupinah.

Na seminarju je bilo začutiti, da si člani SKGZ želijo več druženja in strokovnega izobraževanja, saj je zavest o potrebi po inovativnih oprijemih zelo prisotna. Jasno je prišlo do izraza, da boljše poznavanje manjšinske družbe in njenih potreb mora biti vodilo delovanja krovne organizacije. Ključnega pomena pa je upoštevanje stroke. SLORI je izostril pogled na našo družbo z navedbo številnih podatkov, na osnovi katerih je potrebno sprejemati odločitve, ki so včasih nepopularne.

Seminar je začrtal pot delovanja SKGZ v pripravi na kongres. V naslednjih mesecih bodo sledile dodatne pobude, s katerimi želi vodstvo krovne organizacije utrditi vez s članstvom, kar je predpostavka za uspeh.

Pozdrav udeležencem je prinesel Zdravko Likar, predsednik fundacije Poti miru, ki je gostila seminar. Srečanje v Kobaridu je sklenila senatorka Tatjana Rojc, ki je izrazila potrebo po čimvečjem sodelovanju znotraj naše skupnosti, da bo postala zanimivejša za širše okolje.

 

Trst, 24. septembra 2018