Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Evropa potrebuje močnejše vodstvo

15/12/2017
Z leve Budin, Devetak, Rupel in Semolič v Trgovskem domu

 

GORICA - Dimitrij Rupel in Miloš Budin ob 10-letnici vstopa Slovenije v schengensko območje

 

Slovenija je 21. decembra 2007 vstopila v schengensko območje, potem ko je bila od leta 2004 že del Evropske unije. Schengenska »noč odrešenja« je tako zaključila daljše obdobje, ki je goriški prostor zaznamovalo z ločevanjem - z mejo, ki ostaja danes le bled spomin. Na vidiku se pa pojavljajo že novi izzivi za Evropo in za njene države članice, ne nazadnje begunska kriza, ki je za celotno schengensko območje zelo zahtevna preizkušnja.

Okrog teh vprašanj se je v sredo razvil pogovor v goriškem Trgovskem domu, kjer sta prvi zunanji minister samostojne Slovenije Dimitrij Rupel ter nekdanji parlamentarec in podtajnik v italijanski vladi Miloš Budin postregla z anekdotami in spomini, predvsem pa z analizo stanja in izzivov, ki jih Evropa ima pred seboj. Večer Goriškega loka, ki sta ga priredila SKGZ in Združenje Darko Bratina, je povezoval časnikar Primorskega dnevnika Igor Devetak.

Če je bila za Budina schengenska noč doživetje - zanj je proslava na mejnem prehodu pri Fernetičih končno prekinila ločevanje, ki je izhajalo predvsem iz zgodovinskega spomina -, je za Dimitrija Rupla predstavljala »češnjo na torti« dogajanja, ki se je začelo z letom 1990. »Ameriški zgodovinar Philip Bobbitt je dejal, da se je prva svetovna vojna v bistvu zaključila prav leta 1990. V tistem času so se odvijali, po mojem mnenju, tudi najbolj pomembni dogodki v zgodovini Slovenije, med katerimi sta osamosvojitev in kasnejši vstop v Evropsko unijo. Schengen je bil naravna posledica vsega tega,« je dejal Rupel.

Vstop Slovenije v EU in v brezmejno območje je botroval premiku v mentaliteti ljudi, predvsem na italijanski strani, politični odnosi med državama pa so bili dobri že pred tem. S tem v zvezi je Rupel obudil spomin na tedanjega italijanskega zunanjega ministra Massima D’Alemo, ki je na obisku v Goriških Brdih prepoznal kakovost briških vin, Budin pa je poročal o navdušenju Prodijeve vlade nad vstopom Slovenije v EU. »Za kraje, ki so v zgodovini tako kot naši doživeli konflikte, je značilno, da je pri integraciji politični vrh bolj napreden od navadnih ljudi. Pri nas pa je bilo drugače, ljudje so bili pripravljeni: šlo je za konvergenco politične odločitve na vrhu in želje ljudi na dnu,« je poudaril Budin, ki je o goriškem Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS) dejal, da je odličen instrument čezmejne integracije.

Če pa je čezmejno življenje postalo za ljudi nekaj čisto običajnega, ostajajo za Budina še vedno nerešena vprašanja, ki predstavljajo nekakšno »zapuščino« nekdanje meje. Goriški prostor, kjer imamo dve mesti namesto enega, in Tržaški zaliv, v katerem delujeta dve pristanišči namesto enega, sta le najbolj vidna primera. Take in podobne dvojnike bosta, po Budinovem mnenju, ekonomija in življenje nasploh presegla, četudi bo proces zahteval daljše časovno obdobje.

Zaključne misli večera sta govornika namenila begunski krizi, ki že več let kaže svoje posledice prav v Evropi. Stara celina je namreč postala neke vrste trdnjava, ki se zapira vase in ki veliko denarja vlaga v zavarovanje zunanjih meja. Po Ruplovih besedah je schengensko območje treba varovati: »Slovenija je leta 2015 skorajda zapravila Schengen, ko je dopustila vstop velikemu številu migrantov. To, da je Slovenija kasneje zavarovala zunanjo mejo, se mi zdi dobra politika.« Budin pa je o pereči tematiki podal različno analizo, saj doživlja evropska družba po njegovem mnenju negativen demografski proces. Možna rešitev begunskega vprašanja bi lahko tako bilo urejanje tokov priseljevanja na evropski ravni, saj trenutne odločitve, ki jih vsaka država članica avtonomno sprejema, očitno ne pripeljejo do željenih učinkov. Oba sogovornika se vsekakor strinjata, da potrebuje dandanes Evropa močnejše in enotnejše vodstvo. »EU bi dandanes potrebovala močnejšega politika, skorajda neke vrste vizionarja, mora pa ostati enotna. Ko bi evropske države samostojno nastopile na svetovnem trgu, bi zagotovo ne mogle bili kos drugim velesilam, združena Evropa pa je lahko eden glavnih akterjev, ko govorimo o svetovnem dogajanju,« je svoje gledanje utemeljil Dimitrij Rupel. »Pomanjkanje neke skupne zunanje politike je danes drugo vprašanje, ki ga bo morala Evropa čimprej rešiti,« je opozoril Miloš Budin in pristavil: »Menim, da bo proces integracije napredoval in se uveljavil. In to tudi po naši zaslugi, saj je prostor, v katerem živimo, lahko za druge zgled: živimo v prepričanem proevropskem prostoru.«

David Sanzin