Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Feiglova v Trgovskem domu: dela se bodo začela ta mesec

03/03/2019
Waltritscheva maketa s prikazom ureditve knjižničnih prostorov

 

 

GORICA - Izbrali so izvajalca, knjižnica naj bi se preselila prihodnje leto

V drugi polovici marca se bo začela obnova pritličnih in polkletnih prostorov Trgovskega doma v Gorici, v katere se bo po zaključku del - predvidoma prihodnje leto - vselila Feiglova knjižnica. Prejžnji teden so imenovali izvajalca, s katerim bo Narodna in študijska knjižnica (NŠK) po besedah direktorice Luise Gergolet v pri­hodnjih dneh podpisala pogodbo. Dela bo izvedlo podjetje Friulana Costruzioni iz Sedegliana pri Vidmu, ki je med sodelujočimi na razpisu predstavilo najboljšo ponudbo; na razpisni ceni je ponudilo 13,73-odstotni popust. »V roku desetih dni od podpisa po­godbe bom predal gradbišče podjetju, ki bo nato lahko začelo z deli. Na voljo bo imelo 300 dni časa, da jih dokonča. Januarja bo nato stekla druga faza del oz. opremljanje prostorov, ki bo trajalo 60 dni, do začetka poletja pa naj bi bila zaključena tudi tehnična preverjanja,« napoveduje arhitekt Dimitri Waltritsch, ki je izdelal načrt in sprejel tudi funkcijo vodje del. »Selili se bomo predvi­doma med poletjem. Če se bo vse izteklo po pričakovanjih, bomo septembra odprli knjižnico na novi lokaciji,« pravi Gergoletova.

Glavni vhod v knjižnico bo z vogalnega dela Fabianijeve palace, stranski pa iz skupnega stopnišča, od koder danes obiskovalci že vstopajo v konferenčno dvorano. Kdor bo prestopil prag nove knjižnice z vogala med Petrarcovo ulico in Verdijevim korzom, se bo najprej znašel pred krožnim pultom. Na levi strani bo prostor za branje časopisov in revij, na desni strani pa večji prostor, ki bo sestavljen iz različnih, a med sabo povezanih delov. »S prvega, manjšega prostora, ki bo namenjen sprejemanju skupin, se bodo obiskovalci po nekaj stopnicah povzpeli v prostor za mlade bralce. Iz mladinske sobe bodo stopnice, podobno kot v konferenčni dvorani na Korzu, vodile na podest, kjer bo študijski prostor. Med vsemi temi prostori bomo imeli nekakšno pretakanje, tudi podest bo skozi krožno luknjo vizualno povezan s pritličjem. Štiri metre visoka okna pa bodo omogočala "dialog" med ulico in notranjostjo knjižnice,« pojasnjuje Waltritsch. Krožna oblika pulta in luknje na podestu tudi nista naključni, opozarja arhitekt, saj spominjata na vogalni strešni element, ki je ena izmed najbolj prepoznavnih značilnosti Trgovskega doma. V knjižnici bodo prevladovale naravne, tople barve in les, medtem ko bo struktura podesta iz železa.

Iz pisarne za osebje bodo stopnice vodile v polkletne prostore, ki po napovedih Luise Gergolet ne bodo služili izključno za skladiščenje gradiva. »Tudi tu bomo imeli nekaj polic s knjigami, Sokolovi dvorani pa bomo vrnili prvotni videz in jo ovrednotili. Morda bi vanjo lahko postavili spominsko tablo in prirejali vodene oglede,« pravi direktorica NŠK, ki se nadeja, da bodo po obnovi sosednje Petrarcove dvorane, za katero bo poskrbela državna knjižnica, lahko vzpostavili nova sodelovanja in sinergije ter iz Trgovskega doma naredili sodobno kulturno središče.

Skorajšnjega začetka del v pritličnih prostorih, za katera je Dežela FJK zagotovila knjižnici 1.114.000 evrov, se veseli tudi koordinator komisije za Trgovski dom in podpredsednik uprave NŠK Livio Semolič, ki hkrati sledi postopku vračanja drugega nadstropja. Na voljo ga je imelo ministrstvo za pravosodje, pristojna oseba na deželnem odborništvu za premoženje pa je Semoliču zagotovila, da rešujejo zadnje tehnične težave z agencijo državne posesti in že pripravljajo konvencijo, na podlagi katere bodo prostore dodelili slovenskima glasbenima šolama. »Četrto nadstropje pa bosta sprva prevzeli krovni organizaciji. Z Deželo FJK bosta najprej poiskali dogovor o sredstvih za obnovo podstrešja. Ko se bo to zgodilo, bosta prostore predali Glasbeni matici in Centru Emil Komel. Krovni orga­nizaciji SKGZ in SSO sta s tem dogovorom tudi pisno seznanili paritetni odbor,« zaključuje Livio Semolič.

Aleksija Ambrosi

 

Primorski dnevnik, 3. marec 2019