Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

FJK: Posvetovalna komisija za slovensko manjšino o dveh registrih

13/06/2019

 

 

Roberti bo poiskal ustreznejšo rešitev

 

TRST - Član vlade Furlanije Julijske krajine Pierpaolo Roberti je na včerajšnji seji deželne posvetovalne komisije za vprašanja slovenske manjšine vzel na znanje, da Slovenci nasprotujejo uvedbi dodatnega seznama za organizacije, ki negujejo narečja ob Teru, Nadiži in v Kanalski dolini. Zamisel tiči v zakonskem predlogu o nujnih ukrepih, ki bo na dnevnem redu deželnega sveta prihodnji teden. Dotlej bo Roberti preveril, ali obstaja rešitev, ki bi zadovoljila tako slovensko manjšino kot tiste, ki trdijo, da narečja na Videmskem ne sodijo k neknjižni slovenščini.

»Zavezal sem se, da bom preveril, ali obstaja kakšna druga možnost, a opozarjam, da je že ta predlog kompromis,« je po seji povedal Roberti. »Gre za vprašanje identitete: eni čutijo, da pripadajo slovenskemu narodu, drugi se ne glede na jezik čutijo Italijane. Politika mora to sprejeti in nikomur ne sme lepiti etiket. V zaščitnem zakonu, sprejetem leta 2007, so že poiskali sredinsko pot, ki pa očitno ni dobra, če so po 12 letih še pomisleki.«

Že v torek je deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec predlagal Robertiju, naj črta določilo, da je mogoč vpis le v en register. Predlog so člani komisije ponovili tudi na včerajšnji seji. »To ne bi bila rešitev. Ko bi se organizacije lahko vpisovale na oba seznama, bi nastala zmeda, ostala pa bi težava, na katero opozarjajo tisti, ki se ne čutijo Slovence, in sicer da so ene organizacije v prednosti pri črpanju sredstev,« je pojasnil Roberti, ki opozarja, da bi register za »neslovenske« organizacije vseeno bil del zaščitnega zakona za Slovence: »Ko bi za to skupino ljudi izdelali poseben zakon, kot predlagajo nekateri, bi bila zareza globlja, česar si ne želim.« Roberti obžaluje, da ni konsenza in meni, da mora v tem primeru politika prej ali slej sprejeti odločitev.

»Priznali smo deželni upravi, da je želela urediti zelo kompleksna vprašanja, a to tako, da se ga je lotila z napačnega konca,« je po seji povedala predsednica Slovenske kulturne gospodarske zveze (SKGZ) Ksenija Dobrila. Po njenem mnenju ni sprejemljivo ugoditi skupinam, ki ne priznavajo izvora narečij na Videmskem »To bi tudi povzročilo zmedo, recimo že pri zapisovanju besed,« je opozorila predsednica SKGZ, ki si je tudi zaželela, da bi zaposleni v Centralnem uradu za slovenski jezik dobili pogodbo za nedoločen čas.

Na seji so se tudi seznanili, da so se v prejšnjih letih nakopičili 1,8 milijona evrov neizkoriščenih sredstev za razvoj Benečije. Kako naj se uporabi ta denar, bodo predlagale organizacije na Videmskem. Rezerv za slovenske ustanove pa se je nabralo za 905.000 evrov, pri čemer se predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj veseli Robertijevega namiga, naj se pri izdelavi predloga, kaj s tem denarjem, upošteva stisko centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Imenovali so tudi člane komisij, ki bosta ocenjevali projekte na razpisih za slovensko manjšino. Vzgojne projekte bosta rešetala Martin Lissiach in Peter Černic, projekte za negovanje jezika in kulture pa bosta pod drobnogled vzela Vili Prinčič in Matjaž Rustja. (pv)