Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

FJK: zaskrbljenost v manjšini zaradi spreminjanja zaščitnih zakonov

19/06/2019

 

 

Pismo za Rim in Ljubljano: »Preprečite kršitev pravic«

TRST - Ker je posredovanje na deželni ravni do danes ostalo brez učinka, sta predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Ksenija Dobrila in Walter Bandelj s svojim protestom seznanila državna vrha Italije in Slovenije. V imenu slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini sta pismo včeraj naslovila na italijanskega predsednika Sergia Mattarello, na pred­sednika vlade Giuseppeja Conteja in pred­sednika deželne vlade FJK Massimiliana Fedrigo ter na slovenskega predsednika Boruta Pahorja in premierja Marjana Šarca. Pozivajo jih, naj s svojim posredovanjem preprečijo »hudo kršitev pravic, ki jih Slovenci uživamo na podlagi italijanske ustave in mednarodnih pogodb«.

Pismo, ki je romalo v Rim in Ljublja­no, se začenja z razlago stanja, ki ga bralci Primorskega dnevnika poznajo, saj sproti poročamo o sporni »pozornosti«, ki jo nekatere politične sile v deželi zadnje čase namenjajo manjšini. »Obračamo se na vas zaradi nekaterih dogodkov, ki v slovenski narodni manjšini v Furlaniji Julijski krajini vzbujajo skrbi in vznemirjenje. Odkar je bil v italijanskem parlamentu sprejet zakon 38/2001 za zaščito slovenske jezikovne manjšine v FJK in nato še deželni zaščitni zakon 26/2007, smo bili priča postopnemu izboljšanju odnosovz večinskim narodom. Seveda je bilo kar precej zamud in marsikatero določilo, ki je zapisano v zakonski zaščiti, bi lahko bilo že udejanjeno, a vendar so bili doseženi pomembni rezultati. V zadnjem času pa se žal dogajajo stvari, za katere smo mislili, da so že presežene. Najprej gre za zakonski osnutek za spremembo zaščitnega zakona 38/2001, ki so ga v poslanski zbornici vložili poslanci Roberto Novelli, Guido Germano Pettarin in Sandra Savino. Zakonski predlog vsebuje razširitev zaščite na furlansko in nemško skupnost v FJK, anonimno izjavljanje pripadnosti eni izmed treh skupnostim in posledično preštevanje ter porazdelitev finančnih sredstev na podlagi tega preštevanja. V zakonskemu predlogu pa ne najdemo nikjer določila za zvišanje finančne postavke. Sprašujemo se, zakaj vlagatelji zakonskega predloga niso čutili dolžnosti, da se predhodno posvetujejo s predstavniki manjšine, kot bi narekovala spoštljiv odnos in praksa. Razširitev zaščite na podlagi zakona 38/2001 na furlansko in nemško skupnost bi predstavljalo usoden udarec za Slovence in za organizirano manjšinsko civilno družbo. Naj bo jasno: nikakor ne nasprotujemo zaščiti ostalih dveh skupnosti, vendar obe sta vredni posebne zakonske obravnave, saj bi zgoraj omenjeni predlog povzročil še dodatne napetosti med tremi jezikovnimi skupnostmi. Zaščita pa bi morala težiti v nasprotno smer, in sicer, da se jezikovne in narodnostne razlike ovrednotijo in da se na takšen način spodbujata sožitje in sodelovanje.«

Ksenija Dobrila in Walter Bandelj tako nadaljujeta: »Drugi predlog, ki povzroča zaskrbljenost, je poskus spremembe deželnega zaščitnega zakona 26/2007, ki je prav tako namenjen Slovencem v FJK. Deželna uprava želi prek novega člena 22/bis dodati register društev, ki svoje dejavnosti razvijajo v jezikovnih različicah na Videmskem in ne prepoznavajo izvora svoje govorice v slovenskem jeziku. Na podlagi novega registra bi ta društva neposredno prejemala finančna sredstva. Znova smo priča nekorektnemu poseganju v življenje slovenske narodne skupnosti in še posebej v tisti njen del, ki je najbolj šibek - to so Slovenci na Videmskem -, ki jih ne povezujejo s slovenskim jezikom. Predlog vsebuje potencialno nevarnost, da zaostri odnose in povzroči ločevanje v skupnosti na Videmskem, ki je ves povojni čas doživljala hude narodnostne pritiske. Poleg tega obstaja tveganje, da bi ravno tiste sredine, ki odkrito delujejo proti pri­znanju slovenskega jezika in identitete, prejemale javna finančna sredstva iz za­ščitnega zakona za Slovence.«

 

Primorski dnevnik, 19. 06. 2019