Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Intervju s Herbertom Dorfmannom

20/09/2017
Herbert Dorfmann

«Manjšine si moramo same zavihati rokave«

 

Evropski poslanec Južnotirolske Ijudske stranke Herbert Dorfmann je za Primorski dnevnik izpostavil nekatera osebna stališča o vseevropski kampanji jezikovnih manjšin. Spregovoril je obenem tudi o slovenski stvarnosti v Italiji.

Katere so po vašem mnenju pozitivne plati državljanske pobude Minority SafePack?

V evropskem parlamentiu večkrat govorimo o zaščiti manjšin, s kampanjo nabiranja podpisov sedaj besede prvic dobivajo tudi konkretno podlago. Dolgih pet let smo si prizadevali, da bi prišli do te točke. Že to je torej po svoje uspeh.

Evropska komisija je sprva postopek za državljansko pobudo zaustavila, češ da ni pristojna za manjšinske pravice.

Nihče ni pričakoval kaj takega. Skoraj nemogoče je verjeti, da izvršno politično telo Evropske unije zaščite manjšin ne uvršča med svoje pristojnosti. Ogorčeni in razočarani smo se obrnili na sodišče EU in dosegli pomembno zmago, ki potrjuje načela Lizbonske pogodbe iz leta 2007. Slednja idejno zagotavlja zaščito vseh manjšin. Končni cilj, in sicer milijon nabranih podpisov, bi dokončno poplačal naš težek boj.

Preveva vas torej optimističen duh, da vam bo uspelo nabrati milijon podpisov?

Zastavljeni cilj ni lahek, vendar preprosto moram biti optimist. Na papirju je državljanov EU 500 milijonov, seveda pa kampanjo čutijo blizu predvsem pripadniki manjšin. Vključitev večinskih narodov ni samoumevna, nekaj korakov v to smer želimo kljub temu narediti. Na Južnem Tirolskem smo na primer nagovorili italijansko govoreče prebivalce, nimajo pa naše iste občutljivosti do tematike. Ne smemo torej preveč upati v »zunanjo podporo«, rokave si moramo zavihati zlasti manjšine.

Kako pa gledate na stvarnost Slovencev v Italiji?

Pojmujem jo kot pomemben del realnosti jezikovnih manjšin v italijanski državi. Na Južnem Tirolskem smo Nemci bolj stevilčni, delovanje Slovencev pa je veliko bolje organizirano. Južnotirolska Ijudska stranka, kateri pripadam, ima s stranko Slovenske skupnosti zgodovinsko navezo. Z drugimi manjšinami nimamo iste povezave. Opažam nekatere podobnosti med dvema, čeprav Slovenija tu dolga desetletja ni uspela odigrati iste vloge, kakor jo je pri nas ves čas imela Avstrija. S padcem Berlinskega zidu se je situacija spremenila na boljše. Slovencem v Italiji pa se težje godi, saj smo Nemci vsaj na deželni ravni večinski narod. (vpa)