Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

IO SKGZ razpravljal o vsebinskih in finančnih aspektih v manjšinskih organizacijah

23/04/2010

Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) je svojo zadnjo sejo, ki je potekala v Trstu, v celoti posvetil vsebinskim in finančnim aspektom, ki bi jih bilo treba udejanjiti v manjšinskih organizacijah, da bi jih kriza ne ohromila. Številni posegi članov vodilne krovne organizacije so potrdili aktualnost izpostavljene tematike. Po uvodnem razmišljanju deželnega predsednika Rudija Pavšiča so se k razpravi oglasili še Daria Betocchi, Ace Mermolja, Vesna Tomšič, Jure Kufersin, Nataša Paulin, Aleksander Coretti, Viljem Černo, Jole Namor, Ksenja Dobrila, Marino Marsič, Nives Košuta in Livio Semolič. SKGZ je prepričana, da je v manjšini potrebno posodobiti zdajšnji sistem organiziranosti in poiskati nove oblike porazdelitve sredstev in podpor, ki morajo vsaj delno spremeniti nek status quo, ki traja od osamosvojitve Slovenije. Potrebno je iskati take pristope, ki bodo nagrajevali organizacije in ustanove, ki so za manjšino perspektivne, ki osmišljajo njeno vlogo in odgovarjajo potrebam in možnostim v novem času in različnem družbenopolitičnem okolju. Spremembe in reforme morajo vztrajati pri nekaterih pomembnih ciljih, ki gredo v smer finančne racionalizacije, manjšanja preobsežne organizacijske razparceliranosti (300 društev, organizacij in ustanov ne pomenijo samo bogastva naše skupnosti. Včasih so še vedno posledica povojnega časa in takratne ideološke delitve.) in v iskanje času in prostoru primernih vsebin. Pri udejanjanju takih načrtov bi, kljub krizi, našle svoj prostor nove ponudbe, ki so prikladnejše in zanimivejše predvsem za mlajše generacije. Prioriteta mora biti vsekakor dana uveljavljanju jezika, kulturi in medkulturnemu dialogu, skrbi za kakovostno rast teritorija, čezmejnemu povezovanju in izobraževanju na vseh nivojih. Skrb za našo šolo in predvsem za pošolske pobude mora postati eden od glavnih ciljev. Manjšina si za lasten obstoj ne more privoščiti niti kakovostnega padca tiskane besede, medijev in seveda Primorskega dnevnika. Pri SKGZ je na delu skupina, ki pripravlja zaključni dokument, ki ga bodo obravnavali na seji Deželnega sveta in ga nato ponudili drugim manjšinskim sogovornikom, v prvi vrsti sorodni krovni organizaciji, s katero bi želeli skupaj sooblikovati reformno vizijo manjšine. V tem smislu bi kazalo ustvariti stalno operativno omizje na osnovi pozitivne izkušnje, ki jo je pomenila koordinacija obeh krovnih kot posledica programske konference. Skupno zastopstvo, tak je predlog Izvršnega odbora SKGZ, naj se v zaključni fazi dokončno izreče o predlaganih spremembah, saj se pri mnogih primerih nujno srečata civilna družba in politična stvarnost. SKGZ je nadalje mnenja, da je število primarnih organizacij, ki so deležne podpore iz zaščitnega zakona, previsoko in bi kazalo v tem sklopu ohraniti samo tiste, ki imajo dejansko deželno dimenzijo in pomen ter širšo perspektivnost tudi v čezmejnem povezovanju ter odmevnost v sami italijanski javnosti. Potrebno bi bilo sistemsko urediti status manjših društev in organizacij (teh je kakih 170), ki v veliki meri sodijo v kontekst ZSKD, ZSKP, Slovenske prosvete in ZSŠDI. V tem okviru sodijo tudi vzpodbude tistim organizacijam, ki težijo k sodelovanju in združevanju. Ugotoviti bi bilo treba, kolikšno je razmerje med prejetimi javnimi prispevki in dejansko učinkovitostjo posamezne ustanove ali organizacije. Merila so tu kakovost ponudbe, prodornost v javnosti in priznana koristnost določenega dela. V posebni sklop je Izvršni odbor uvrstil problematiko organizacij z dvojnim članstvom, za katere bi kazalo najti primernejšo rešitev oziroma jasnejši status teh organizacij, kar pomeni tudi jasno opredelitev pomena, ki ga ima dvojno članstvo. Na seji vodstva SKGZ so ugotovili, da je zdajšnje stanje v manjšini precej zapleteno in da je finančna kriza oplazila skoraj vse, ne pa vseh na isti način ali z isto silo. Še najbolj zaskrbljujoče je stanje v nekaterih organizacijah, članicah SKGZ, kjer je že prišlo do postopkov kriznih stanj, odpuščanja zaposlenih in bolečih finančnih sanacij. Finančni prispevki za leto 2009 so vsaj približno porazdeljeni tako, da je nekaj manj kot polovica vseh sredstev namenjena skupnim organizacijam. Dobra četrtina gre SSO in njegovim članicam, nekaj manj pa SKGZ in njenim članicam, ki pa imajo zaznavno večje število zaposlenih od sorodne krovne. Število zaposlenih zaostruje finančno krizo organizacij, saj je laže krčiti programe delovanja, kot pa pošiljati domov ljudi, ki so za specifično delo potrebni (eno so npr. pevski zbori, ki delujejo ljubiteljsko, drugo dijaški domovi, kjer mora primerno število osebja skrbeti za mlade). Kar zadeva porazdelitev sredstev po posameznih dejavnostih gre največji delež podpor za medije in založniško dejavnost, za organizacije ljubiteljske kulture, za glasbeno dejavnost in za gledališče. Krovni organizaciji prejmeta približno 4 odstotke vseh sredstev, ki jih manjšina prejema na osnovi zaščitnega zakona in iz Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu. Posebno poglavje predstavlja vprašanje sedežev in kulturno-prosvetnih domov. Uporabna površina kulturnih domov, ki sodi v okrilje družb, ki so vezane na SKGZ, presega 30 tisoč kvadratnih metrov. Za te prostore ni uveljavljena primerna najemninska logika, kar pomeni, da krovna organizacija iz Ulice sv. Frančiška tudi z dajanjem razpoložljivih prostorov po nizki ceni dodatno prispeva k proračunom posameznih ustanov, organizacij in društev. Ker pa prostori stanejo, niso utemeljena pričakovanja nekaterih ustanov, da bi koristile prostore povsem brezplačno. Takšne variante SKGZ preprosto ne zmore, saj ne prejema za prostore in njihovo vzdrževanje kakih posebnih ali dodatnih državnih prispevkov. Razprava je potrdila potrebo, da se prepričano nadaljuje na poti reorganizacije in se poišče optimalno uporabo obstoječih resursov, kar nikakor ni enostavno. Nekaj konkretnih možnosti že obstaja: v videmski pokrajini ni kakih posebnih ovir, da bi iz zdajšnjih dveh časopisov (tednik Novi Matajur in štirinajstdnevnik Dom) nastal en sam tednik. Na Goriškem naj obe glasbeni šoli sestavita skupen operativni odbor za načrtovanje dejavnosti. Če je dejavnost namenjena širši glasbeni ponudbi, ki presega manjšinske okvire, potem naj se za to delovanje poiščejo dodatna sredstva, ki naj ne bremenijo že itak prešibke “manjšinske blagajne”. Kmečka zveza in SDGZ naj poenotita danes dvojno servisno službo. Zmanjša naj se število založb oz. poišče naj se večje sodelovanje pri izdajanju in publiciziranju knjig doma in na širšem slovenskem trgu (v zamejstvu izide letno skoraj 100 knjig, ki pogostokrat ostanejo v skladiščih). S takimi in podobnimi pristopi bi prihranili kar nekaj sredstev, ki bi jih lahko namenili novim, sodobnejšim pobudam in obenem sanirali nekatera krizna žarišča. Izvršni odbor SKGZ je mnenja, da bi bilo treba v samem mestu Trst pristopiti k smotrnejši in sodobnejši prostorski ureditvi dejavnosti. Slovenske ustanove in organizacije delujejo v številnih lokacijah, nobena od teh pa ne predstavlja pomembnejšega vsemanjšinskega centra, ki bi združeval organizacije, poslovne dejavnosti in medijske službe. Poiskati bi morda veljalo večjo stavbo v središču mesta in vanjo preseliti danes razpršene organizacije in ustanove. Nastal bi sodoben in času primeren Narodni dom z vso svojo sporočilnostjo in funkcionalnostjo.