Italijani v Sloveniji in Slovenci v Italiji krepijo sodelovanje

18/11/2017
Udeleženci sestanka na sedežu Italijanske unije

KOPER - Delovni sestanek

V ospredju prihodnost skupnih evropskih projektov, ki je še negotova

 

KOPER - Na sedežu Italijanske unije so se srečali predstavniki vodstev krovnih organizacij italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in slovenske narodne skupnosti v Italiji. Srečanja so se udeležili predstavniki Italijanske unije, Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij. Tema srečanja je bilo načrtovanje sodelovanja med narodnima skupnostma na področju redne dejavnosti ter na področju evropskih projektov. Po obojestranski potrditvi dobrega sodelovanja, ki ga obe strani želila ohraniti tudi v prihodnje, so se udeleženci podrobneje posvetili tematiki evropskih sredstev ter skorajšnji objavi razpisov za strateške projekte v okviru Programa čezmejnega sodelovanja INTERREG V-A Italia- Slovenija 2014-2020.

Udeleženci srečanja so enotno pozvali, naj se v okviru razpisov ustrezno obravnava pomen, specifičnost in avtonomno sodelovanje obeh narodnih skupnosti lahko pri dostopanju kot pri upravljanju evropskih sredstev. Prisotni so namreč pozvali, naj bo finančna dotacija, predvidena za področje narodnih manjšin, večkulturnosti in turizma, načrtovana v okviru Osi 3 — Prednostna naložba 6C Programa InterregV-A Italija - Slovenija 2014-2020 deležna enakovrednega finančnega prispevka kot ostale strateške teme znolraj Programa čezmejnega sodelovanja.

Udeleženci sestanka so bili mnenja, da bi neustrezna porazdelitev finančnih sredstev, ki bi bila v škodo narodnih skupnosti, dejansko pomenila okrnitev njune vloge, čeprav obe narodni manjšini - kot je bilo večkrat poudarjeno na najvišjem institucionalnem nivoju - predstavljala obogatitev in dodano vrednost za obe državi v najširšem smislu. V tem duhu so sodelujoči tudi pozdravili nedavno srečanje ministra RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca ter deželnega odbornika FJK Giannija Torrentija na Brdu pri Kranju.

Predstavniki obeh narodnih skupnosli, kot piše v sporočilu, so ob koncu izrazili potrebo po doslednem spoštovanju zaščite in krepitve narodnih manjšin kot neodvisnih in samostojnih subjektov, ki prispevajo k socialnemu, kulturnemu, političnemu in ekonomskemu razvoju čezmejnega območja.