Iz zaščitnega zakona letos okoli 15 milijonov evrov

29/11/2017
Včerajšnje srečanje SSO in SKGZ z manjšinskimi ustanovami in zvezami

TRST - SKGZ in SSO s predstavniki manjšinskih ustanov

Uvodne besede predsednikov Rudija Pavšiča in Walterja Bandlja

TRST - Slovenska manjšina bo v tem letu iz sklada zaščitnega zakona dobila okoli petnajst milijonov evrov. Redni dotaciji deset milijonov evrov je treba namreč dodati 5,3 milijona evrov neizkoriščenih prispevkov za dvojezično poslovanje lokalnih uprav, ki jih je Dežela v soglasju z manjšino namenila Stadionu 1. maj ter obnovi kulturnih ter drugih domov. O tem in še o marsičem (vključno z vprašanjem glasbenih šol) je tekla beseda na sinočnji skupščini t.i. primarnih slovenskih ustanov, ki sta jo sklicala in vodila predsednika SSO in SKGZ Walter Bandelj in Rudi Pavšič.

Deželna posvetovalna komisija je deželni vladi in svetu predlagala, da bi 22 primarnih organizacij prihodnje leto dobilo 6.150.000 evrov, kar je približno šest milijonov evrov več kot letos. Manj denarja bo posledično šlo javnim upravam za dvojezičnost, ustanovili bodo sklad za »nujne primere in emergence«, celotna porazdelitev pa je vsekakor doživela precejšnje spremembe, vključno z novimi kriteriji za »nagrajevanje dela« manjšinskih ustanov, ki jih je predstavil Livio Semolič. To je storil v imenu delovne skupine SKGZ-SSO, ki je Deželi predlagala metodo ocenjevanja dejavnosti. »Nobenih revolucij, ampak ocenjevanje v skladu z objektivno danostjo,« je pojasnil Semolič.

Finančno stanje v manjšini je zelo dobro, na srečanju (nanj se bodo povrnili) pa je bilo slišati kar nekaj pripomb in precej kritičnih ocen. Ne na račun Pavšiča in Bandlja (pohvaljena sta bila, da tudi v kritičnih trenutkih »držita skupaj«), temveč o nekaterih nerazčiščenih vsebinskih zadevah, začenši z Glasbeno matico in Centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel. Povod za razpravo so dale Pavšičeve besede, po katerih naj bi se odbornik Gianni Torrenti dejansko sprijaznil z dejstvom, da glasbeni šoli ne kažeta prav nobenega zanimanja za združitev, ki je torej ne bo.

Najbolj kritičen je bil predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, ki je spomnil na poletne mrzlične sestanke, razhajanja in medijske polemike o tem vprašanju, »iz katerega očitno sedaj ne bo nič.« Peterlinu se to zdi zelo neresno. »Za zaroko glasbenih šol je Dežela svoj čas namenila 150 tisoč evrov, koliko denarja bo šlo sedaj za razvezo,« se je ironično vprašal ravnatelj goriškega Kulturnega doma Igor Komel. O tem bo vsekakor odločal Torrenti, ki naj bi v kratkem sklical sestanek vodstev glasbenih šol; takrat bo tudi jasno, kako Dežela gleda na 150 tisoč evrov, ki jih je namenila Centru Komel za združitev z Glasbeno matico. Gre za finančno-upravni ter politični zaplet, ki ga bo treba na nek način razrešiti.

Srečanje je sklenil Pavšič, ki je voščil udeležencem srečanja prijetne božične in novoletne praznike. Kot praznično čtivo jim je »priporočil« v branje komaj izšlo knjigo pravljic Marija Čuka Grem jaz do Sonca. V njej nastopata tudi vrabčka z imenom Rudi in Walter ... (st)