Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Izvajanje določil zaščitnega zakona v zdravstvu

03/06/2015

V petek smo poročali o zasedanju paritetnega odbora za slovensko manjšino, ki je z deželno odbornico Mario Sandro Telesca razpravljal o izvajanju določil zakonske zaščite v delovanju zdravstvenih služb. Tej problematiki že dalj časa pobliže sledi načelnik pravno posvetovalne delavnice SKGZ Livio Semolič, ki se zasedanja zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti. V sporočilu za tisk pojasnjuje, da pravno posvetovalna delavnica posveča veliko pozornost spoštovanju 7. člena zaščitnega zakona, ki obravnava slovenska imena, priimke in poimenovanja in med drugim določa, da imajo pripadniki slovenske manjšine imajo pravico, da sta njihovo ime in priimek v vseh javnih aktih pravilno natisnjena ali napisana s slovenskimi pravopisnimi znaki.
»V tem smislu,« piše Semolič »stalno interagiramo tudi z deželnim odbornistvom za zdravstvo, kjer kot izpostavljeno na zadnji seji paritetnega odbora, ostaja še marsikatera nedorečenost. Vsekakor pa želim izpostaviti, da je zadeva zdravstvenih izkaznic (ki ne gre pozabiti, so v pristojnosti Agencije za prihodke!) rešena že pred nekaj leti. S tem vprašanjem se je posl. Blažina dolgo ukvarjala na deželni in državni ravni, dokler ni bil z dekretom Brunetta omogočen prenos slovenskega črkopisja iz datotek posameznih občin v informatski sistem Inasaia centralne javne uprave. Čisto drugače pa gre uokviriti problem zdravstvenih potrdil in ostalih zdravstvenih dokumentov, ki so v pristojnosti deželnega odborništva, za kar gre iskati rešitev po vsej verjetnosti pri deželni družbi Insiel. Prepričan sem, da ba deželna odbornica uspešno posegla in zagotovila polno spoštovanje zaščitnih norm tudi področju zdravstva kot je bilo to doseženo z osebnimi in zdravstvenimi izkaznicami ter vozniškimi dovoljenji«.
Semolič še opozarja, da se prav v tem času udejanja evropska direktiva o možnosti koriščenja zdravstvenih storitev v sklopu EU in se snujejo čezmejni projekti (npr. Ezts na Goriškem), kar še krepi potrebo po spoštovanju slovenskega črkopisja in ustrezni prisotnosti vidne dvojezičnosti v zdravstvenih strukturah.
(Primorski dnevnik, 31. maja 2015)