Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Javno srečanje o arbitraži in Piranskem zalivu v odnosih med Slovenijo in Hrvaško

21/03/2018

 

 

Neskončna zgodba o arbitraži v Piranskem zalivu

V ponedeljek v Tržaškem knjižnem središču na pobudo SKGZ

 

Neskončni zgodbi o morski meji v Piranskem zalivu ni videti konca. Po arbitraži, ki naj bi dokončno razrešila mejne nesporazume, so se zadeve še zakomplicirale in danes so predmet evropskih diplomatskih pisarn. Ta teden se je o tem izrekla avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl. Poudarila je, da Avstrija v luči pravne varnosti in mednarodnega prava podpira stališče Slovenije.

O Piranskem zalivu, arbitraži in zapletih z njo povezanih bo tekla beseda na okrogli mizi, ki jo Slovenska kulturno-gospodarska zveza prireja v ponedeljek, 26. marca, ob 17.30 v Tržaškem knjižnem središču. Na to temo bosta spregovorila dobra poznavalca zapletene problematike, generalni konzul RS v Trstu Vojko Volk, ki je bil tudi veleposlanik v Zagrebu, ter Boris Šuligoj, novinar Dela, ki od blizu sledi tem vprašanjem.

Afera »Piranski zaliv« je vidno zaznamovala odnose med obema državama, kjer ne obstaja enovito mnenje, kako pristopiti k razpletu dogajanja.

V članku za dnevnik Delo se diplomat Vojko Volk sprašuje, kaj se sploh lahko še izcimi iz slovensko-hrvaške patetike? Če predsednik Slovenije pravi, da noben kompromis ali srednja pot ni sprejemljiva, in hkrati hrvaški premier prepričuje, »mi smo za dialog, vendar ne odstopamo niti za milimiter«? Ali res kdo verjame, da bo prišel stric iz Bruslja delat red v peskovnik?

Kakšni scenariji se odpirajo, če se bodo različna stališča še bolj okrepila tudi spričo prihajajoče volilne kampanje v Sloveniji? Kako ti odnosi vplivajo na italijansko narodno skupnost v Istri in slovensko na Hrvaškem?

Vstopamo v novo poletno sezono, med katero preživi na Hrvaškem počitnice 1,2 milijona Slovencev, ki imajo v sosednji državi 30 tisoč vikendov, Hrvati pa množično smučajo v Sloveniji.

Hrvaška ima 125-krat daljšo obalo, 186-krat večjo površino morja, 154-krat več ribičev in nalovi 500-krat več rib kot Slovenija. Slovenija je od leta 1983 za 51-krat zmanjšala količino ulovljenih rib, Hrvaška ostaja pri istih količinah. Slovenija bi imela do sredinske črte, ki ji jo je vsilila Hrvaška, 167 kvadratnih kilometrov morja, arbitraža ji je prisodila dodatnih 44 kvadratnih kilometrov, vendar odrezala približno 50 kvadratnih kilometrov iz sporazuma Drnovšek-Račan. V arbitražnem sporazumu je zapisano, da mora Slovenija dobiti stik z odprtim morjem. Toda to, kar je arbitraža dosodila, ni stik, ampak hrvaško morje.
V tem obdobju, ugotavlja novinar Šuligoj, je potekala tudi tiha diplomacija, ki pa ni naredila nobenega napredka. Sestanki so potekali na strokovni ravni, sestali so se nekajkrat, a sklepov ni bilo nobenih, ker je postalo jasno, da se o ničemer ni mogoče dogovoriti oziroma da na drugi strani ni posluha za dogovor o začetku implementacije arbitražne odločbe.

Dovolj argumentov za zanimiv večer v Tržaškem knjižnem središču.

 

Trst, 22. marca 2018