Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Jusi in srenje: »Mladi lahko gredo v svet, a morajo biti še naprej navezani na svojo zemljo«

18/05/2019
Z desne Izidor Sancin, Igor Tomasetig, Mitja Ozbič in Erik Masten FOTODAMJ@N

 

 

Jusi in srenje lahko postanejo pomemben akter gospodarskega razvoja ozemlja, na katerem v Furlaniji Julijski krajini živi slovenska narodna skupnost. Možnosti se organizacijam, ki združujejo potomce staroselcev, ponujajo na kmetijskem, okoljskem, turističnem in v drugih panogah, ki so povezane z ozemljem. Pred tem izzivom stoji Agrarna skupnost (AS), ta na Tržaškem združuje 31 srenj in jusov.

Tako so ocenili predavatelji na javnem srečanju Jusi in srenje: stanje in perspektive, ki ga je v sredo zvečer v Gregorčičevi dvorani v Trstu priredila Slovenska kulturno-gospodarska zveza v sodelovanju z AS in Kmečko zvezo.

Upravitelji jusarske imovine bi radi v bližnji prihodnosti upravljali zaščitena območja, naravne rezervate in druge površine. EU daje namreč velik poudarek zaščiti okolja in naravnih virov. AS razmišlja o tovrstnem razvoju, vendar se spopada s tipičnimi težavami organizacij, ki temeljijo na prostovoljnem delu.

Pomen in razsežnost jusov in srenj, ki razpolagajo z 21 odstotki površine tržaške pokrajine, je predstavil predsednik AS Izidor Sancin. Organizacija, ustanovljena leta 1926, predstavlja več kot dva tisoč družin, ta skupaj upravljajo tudi 8 milijonov kvadratnih metrov zemljišč v Sloveniji. Srenje, ki so dejavne tudi na Goriškem in v Kanalski dolini ter manj v Furlaniji, so lastnice 12 odstotkov površin v FJK. Državna konzulta, ki ji je predsedoval Padričar Karlo Grgič, združuje kar 3.500 srenj.

S sprejemom državnega zakona 168 iz leta 2017 se jusarskemu gibanju obeta nov razvoj. Po prizadevanjih, za katera gre omeniti arh. Vladimira Vremca in odv. Petra Močnika, se lahko pri upravljanju jusarske imovine izkažejo upravitelji srednje in mlajše generacije. »Naši mladi lahko gredo v svet, vendar je pomembno, da se identificirajo z ozemljem, s katerega izhajajo. Manjšina brez ozemlja izgubi svojo identiteto,« je sklenil Sancin.

Podroben oris novosti, ki jih ponuja novi zakon, je predstavil odvetnik Mitja Ozbič. Ker so deželne uprave od sprejetja zakona imele leto dni časa za odobritev svojih zakonov in tega niso storile, stopijo v veljavo pravila, zapisana v statutih srenj.

V nadaljevanju je pravnik obrazložil osnove, na katerih sloni delovanje srenj. Lastnina je lahko zasebna, javna in skupna. Rimsko pravo slednjega ni poznalo, germansko-slovansko pa že. Skupna lastnina ni solastništvo, kjer lahko vsak proda svoj delež, kar se dogaja z nekdanjimi srenjami na Slovaškem (Kitajci so pokupili deleže) in tudi v Sloveniji. Premoženje jusov in srenj je nedeljivo in neodtujljivo. Četudi je bil državni zakon izglasovan, čaka juse in srenje še veliko dela, da pride do njegove uveljavitve. Med zanimivostmi, ki jih je izpostavil Ozbič, je dejstvo, da imajo srenje v času globalizacije tudi vlogo zaščitnic interesov določenega ozemlja in kot primer navedel konvencijo, s katero je nabrežinski jus rešil delovna mesta v Cavi Romani, ki jo upravlja delniška družba. Za dogovor, ki bi ga sklenila občinska uprava, bi ta bila morala razpisati javno dražbo, na kateri bi se lahko uveljavili Kitajci. Kakšna usoda bi nato doletela zaposlene?

Tajnik Kmečke zveze Erik Masten je izpostavil, da je večinski narod po fašizmu in razlastitvah z omejitvami blokiral razvoj ozemlja, ki ga naseljujemo Slovenci. Jusarska zemljišča bi lahko odigrala pomembno vlogo pri razvoju kmetijstva in turizma. Potrebno je, da AS pridobi večjo vlogo v sklopu načrtovanja delitve evropskih sredstev za razvoj podeželja v obdobju 2020-28. Jusi in srenje bi se s tem lahko direktno prijavili na razpise in tako pripomogli k razvoju podeželja.

Na srečanju, ki ga je vodil pokrajinski predsednik SKGZ Igor Tomasetig, je predsednica SKGZ Ksenija Dobrila poudarila, da je jusarsko vprašanje »ključnega pomena za našo skupnost,« kateri bo krovna organizacija posvetila vso svojo pozornost. Srečanje, katerega se je udeležil tudi predsednik SSO Walter Bandelj, je bilo zgledno izvedeno, vendar bi za popolnejše razmišljanje glede perspektiv razvoja ozemlja, ki ga naseljujemo Slovenci, bržkone morali vključiti še vsaj dragocene poglede strokovnjakov SDGZ-ja in SLORI-ja. (mch)

 

Primorski dnevnik, 18. maj 2019