Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Kmetijska varianta v Devin-Nabrežini: nove omejitve bodo popolnoma ohromile nadaljnji razvoj kmetijskega podjetništva

06/03/2007

Na uradnem listu Dežele FJK je bil 21. februarja objavljen odlok, s katerim je bila potrjena varianta 22 k devinsko-nabrežinskemu regulacijskemu načrtu. Že po prvem bežnem pregledu dokumentacije pa pade v oči kar nekaj negativnih presenečenj, ki se nanašajo na zloglasne omejitve na osnovi določitve območij SIC (evropsko zaščiteno območje Natura 2000). Odlok, ki potrjuje veljavnost občinske kmetijske variante, vnaša namreč dodaten zaščiteni pas širok 300 metrov. V devinsko nabrežinski občini, ki je bila z določitvijo novih zaščitenih območij itak že hudo penalizirana, predstavlja dodatnih 300 metrov popolnoma nesprejemljivo breme, saj se po novem zaščitena območja dokončno razširijo kar do naselij. Kmetijskim podjetnikom, naj bodo profesionalni ali t.i „part-time“, je dejansko tako onemogočeno vsako razvojno načrtovanje kmetij. Na kmetijskih površinah, ki so zaobjeta v zaščitena območjih (vključno s tristometrskimi pasovi) neprofesionalnim kmetom ni dovoljena nobena nova gospodarska gradnja in niti razširitev obstoječih, profesionalnim kmetom pa je kvečjemu dovoljeno zelo omejeno obnavljanje obstoječega. Poleg tega na kraški gmajni, ki spada v razširjena zaščitena območja, ne bo dovoljena nobena sprememba v nasadih in v drugih obdelanih površinah. Gospodarsko gledano je tako stanje po učinkih primerljivo z odkrito razlastitvijo. Nove omejitve so, tako kot že dosedanje, nesprejemljive in popolnoma skregane z vsako logiko smotrnega gospodarskega razvoja teritorija. Lastniki površin in predvsem kmetje so hudo oškodovani, saj se nerentabilne površine kaj kmalu spremenijo v gospodarsko breme. Potrebno je, da se stanovske organizacije skupaj z javnimi upravitelji in izvoljenimi predstavniki čimprej dogovorijo za skupno nastopanje v odnosu do Dežele, ki je doslej ostala popolnoma gluha na vsak protest prizadetih lastnikov, organizacij in javnih upraviteljev in to kljub temu, da je prav Dežela prvi nositelj odgovornosti za nastalo stanje.

Igor Gabrovec Pokrajinski predsednik SKGZ za Tržaško