Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Ločeni srečanji s predsednico FJK Deboro Serracchiani

03/08/2017
Predstavniki SKGZ in predsednica FJK Debora Serracchiani

Predsednica Dežele De­bora Serracchiani se je včeraj ločeno sestala s predstavnistvoma Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Razlog za ločeni srečanji so bila znana dogajanja (in posledične polemike) v zvezi s slovenskim glasbenim šolstvom v luči nedavnega sklepa deželnega sveta, ki je na seznam manjšinskih primarnih organizacij uvrstil poenoteno slovensko glasbeno šolo. Predsednica je za deželno tiskovno agencijo izrazila obžalovanje, »da se je morala ločeno sestati s predstavniki SSO in SKGZ. Posvetovanje z dvema delegacijama posebej se ji namreč zdi nerazumljivo in neplodno. Zato pričakuje, da bodo Slovenci v Italiji v prihodnje vendarle nastopili z enotnimi predlogi, talco v svojem interesu kot v interesu dežele«.

Da se to še ni zgodilo, je po besedah predsednika SSO Walterja Bandlja treba pripisati legitimni pravici, da se pri Centru za glasbeno vzgojo Emil Komel svobodno odločajo o načinu izpolnjevanja obveze (združevanje šol) brez vsiljenih potez. S tem v zvezi sta Bandelj ter ravnateljica šole Komel Alessandra Schettino opozorila predsednico FJK, da ima šola kulturno in zgodovinsko poslanstvo, ki ga je dobro ohraniti. Glede tega je Serracchianijeva predlagala kompromisno rešitev, po kateri bi Komelov center v dogovoru z Glasbeno matico ohranil svojo vlogo na Goriskem, »a brez nepotrebnega podvajanja didaktične dejavnosti«. Obe glasbeni ustanovi bi na primer lahko skupaj ustanovili nov pravni subjekt, je še namignila predsednica, ki istočasno opozarja, da je treba vsekakor spoštovati že sprejete obveze.

Serracchiani je vsekakor predvsem poudarila, da mora biti glavni cilj vseh visoka kakovost glasbenega poučevanja. To je še toliko bolj pomembno sedaj, ko se sistem glasbe­nega šolstva v Italiji naglo spreminja, še zlasti na področju licenc za visokošolski pouk. Zato je dezelna predsed­nica opozorila na potrebo, da Slovenci v Italiji zdruzijo svoje moci, kajti vztrajanje pri locenih šolah bi lahko imelo neprijetne posledice za gojence. Maloštevilnim ustanovam bo namreč ministrstvo težko priznalo status visokošolske institucije, kar pomeni, da zaključni izpiti ne bodo imeli ustrezne veljave, je prepričana predsednica.

Zastopniki SSO in sole Emila Komela spremljal jih je deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki je zaprosil za srečanje s predsednico  so se poslovili z zagotovilom, da bodo razmislili o kompromisnem predlogu, dodali pa so tudi svoje negodovanje, »ker deželna uprava sprejema odločitve tudi mimo posvetovalne komisije za slovensko manjsino«. To je bil razlog, da so Bandelj in somišljeniki takoj po »incidentu« v deželnem svetu napovedali odstop iz komisije. Glede tega je Serracchianijeva obljubila, da bo od pristojnega odbornika Giannija Torrentija zahtevala ustrezno poročilo o dogajanjih, Bandlja in ostale pa je pozvala naj zaenkrat prekličejo odstop. Ta Serracchianijev poziv v tiskovnem sporočilu zelo ceni Gabrovec, ki glede odprtih vprašanj v komisiji pričakuje »resnejši Torrentijev pristop«.

Predvsem o vlogi posvetovalne komisije je tekla beseda na sestanku med predsednico Dezele in delegacijo SKGZ, ki jo je vodil deželni predsednik Rudi Pavšič. Ta je dejal, da bi bilo treba posvetovalnemu organu nujno priznati večjo veljavo, kar bi bilo v interesu vseh, tudi deželne uprave. Manjšina bi izkoristila delovanje komisije za usklajevanja in iskanje dogovorov, ki bi nato obveljali tudi v dialogu z deželno upravo.

Predsednica predlogu načeloma ne nasprotuje, a zdi se ji bolj primerno, da manjšina bolj kot o obliki dogovarjanja razmisli o vsebini. Pavšič, ki so ga spremljali zastopniki deželnega in pokrajinskih vodstev SKGZ ter čla­nici posvetovalne komisije Dorica Kresevic in Luigia Negro, je v preteklosti ze večkrat izpostavil potrebo, da bi komisija odigrala vlogo, ki je zapisana v deželnem zaščitnem zakonu. Na tem področju se očitno nekaj za­tika, kot priča afera o glasbenem šolstvu in o prispevku 150 tisoč evrov za Komela.

S tem v zvezi je Pavšič predlagal, da se vprašanje bodočega sodelovanja med Glasbeno matico in Komelom »povrne« v posvetovalno komisijo, ki ni bila seznanjena s Torrentijevim predlogom v okviru »poletnega« proračunskega zakona. S tem bi se po prepričanju predsednika SKGZ izognili marsikateri popolnoma nepotrebni polemiki, zato Pavšič, ki ne skriva velike zaskrbljenosti nad zadnjimi dogajanji in spori med Slovenci, pripčakuje in računa, da bosta v tem za slovensko manjšino zelo delikatnem trenutku prevladali razum in razsodnost. Tudi kar zadeva namembnosti 5,3 milijona evrov neizkoriščenih finančnih prispevkov iz zaščitnega zakona. (arc-pv, st)


(Primorski dnevnik, 3. avgusta 2017)