Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Marco Jarc, skupni kandidat SKGZ in SSO za vodenje Paritetnega odbora

04/07/2019

 

 

»Kako je do tega prišlo, morate vprašati druge«

TRST- Še nikoli se ni zgodilo, da bi Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO) še pred imenovanjem vseh članov Paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine enotno predlagala prihodnjega predsednika. Predlog sliši na ime Marco Jarc. Odvetnik, ki bo novembra dopolnil 40 let, ima pisarno v Trstu, sicer pa je občinski svetnik v Doberdobu in član vodstva stranke Slovenska skupnost.

Krovni organizaciji predlagata državni vladi, naj vas imenuje v Paritetni odbor, temu pa bi nato prav vi predsedovali. A zadnjo besedo imajo drugi. Kako zanesljivi so računi SKGZ in SSO?

To je bistveno vprašanje. Mislim, da je soglasje ob mojem imenu, pozitivno, in tudi znak, da civilna družba dela v sozvočju. A če bo ta kandidatura uspešna, bo treba šele videti. Vlada se mora najprej strinjati, da me imenuje v Paritetni odbor, nato pa bo treba preveriti, kakšna so razmerja v Paritetnem odboru. Kandidatura, ki je izraz enotne civilne družbe, pa se mi zdi, da je lahko dovolj močna.

Odbor je najbrž najbolj pomembno nalogo opravil že pred 12 leti, ko je predlagal seznam krajev, kjer velja zaščitni zakon za Slovence v Italiji. Menite, da bi seznam novi Paritetni odbor lahko dopolnil oz. spremenil?

Šla sva korak predaleč. S čim se bo ukvarjal Paritetni odbor, je odločitev prihodnjega predsednika. Lahko pa povem, da sam o spremembi seznama nisem nikoli razmišljal.

S čim se bo po vašem moral ukvarjati prihodnji Paritetni odbor?

Najprej mora nadaljevati z delom, ki ga je začela Ksenija Dobrila. Mislim predvsem na Centralni urad za slovenski jezik, ki čaka, da se ga popolnoma postavi na noge. Vprašanj, o katerih bi moral razpravljati odbor, je ogromno, a predvidevanja so zaenkrat prerana.

Z Radom Racetom, ki je bil predsednik prvega Paritetnega odbora, si delita odvetniško pisarno. Je kaj komentiral odločitev krovnih organizacij, da predlagajo vas za predsednika?

Seveda. Sva kolega in debate, ki zadevajo slovenski živelj, so v pisarni na dnevnem redu.

Zakaj sta po vašem krovni organizaciji predlagali prav vas?

Počaščen sem, da je kandidatura prišla z obeh strani, kar jemljem z veliko odgovornostjo. Kako je do tega prišlo, pa je vprašanje, ki ga je treba nasloviti na predsednika dveh krovnih.

Peter Verč

 

 

 

PARITETNI ODBOR - Na potezi sta Rim in Trst

Vseh imen članov še ni, tudi ob Jarcu je vprašaj

TRST - Kandidatura Marca Jarca ni posledica zapletenih političnih računov, a vsaj po besedah predsednikov dveh krovnih organizacij zelo preprosta odločitev. Predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Ksenija Dobrila, ki vodi Paritetni odbor od leta 2014, je v zadnjih petih letih spoznala, da je doberdobski odvetnik strokovno podkovan in tudi po osebnih lastnostih primeren, da jo nasledi. Jarc je bil namreč član Paritetnega odbora, v katerega je bil pred petimi leti izvoljen na Skupščini slovenskih izvoljenih predstavnikov v javnih upravah s Stefanom Ukmarjem in Fabriziom Dorbolojem.

»Je odvetnik, je že bil član Paritetnega odbora, spozna se na vprašanja, s katerimi se ukvarja odbor,« Jarčeve lastnosti našteva predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj.

Najbrž ni nezanemarljivo, da je Jarc blagajnik Slovenske skupnosti in namestnik strankinega deželnega sekretarja Igorja Gabrovca. Zato »belemu« taboru gotovo ustreza, hkrati pa bi z njim v Paritetnem odboru sedel tudi član slovenske stranke, ki je prejšnji teden deželnemu svetu neuspešno predlagala, naj v Paritetni odbor izvoli Marka Pisanija. SSk bo sicer svojega predstavnika gotovo izvolila prihodnji petek, ko bo tri člane Paritetnega odbora morala izvoliti Skupščina slovenskih izvoljenih predstavnikov.

Potem ko je deželni svet prejšnji teden že izbral sedem članov, sta ob skupščini izvoljenih predstavnikov na potezi še vladi v Trstu in v Rimu. Deželna vlada še ni uradno sporočila, koga bo imenovala, a od šestih članov morajo po zakonu biti štirje Slovenci. Ni več skrivnost, da bosta izbrana tudi predsednika dveh krovnih organizacij. Koga bo izbrala državna vlada - tri Italijane in enega Slovenca -, ni mogoče ugibati, pred časom je Ksenija Dobrila sicer dobila neuradne informacije, da bodo »imena visokega profila«.

SKGZ in SSO sta željo, da bi v Rimu v slovenski kvoti izbrali Slovenca, uradno predstavili na včerajšnji novinarski konferenci v Trstu, kjer sta tako Dobrilova kot Bandelj poudarjala pomembno prelomnico: krovni organizaciji imata še pred umestitveno sejo enoten predlog, kar se v prejšnjih sklicih Paritetnega odbora ni zgodilo. A predsednika dveh organizacij opozarjata, da gre le za predlog, odločitev pa ni v njunih rokah.

Predsednica SKGZ, ki je zadnjih pet let vedila Paritetni odbor, napoveduje, da se bo Paritetni odbor v prihodnje ukvarjal predvsem s Centralnim uradom za slovenski jezik. Ta je doslej večinoma pomagal lokalni samoupravi, po želji vladnega komisarja v Trstu Valeria Valentija pa bi Centralni urad lahko sklepal pogodbe o sodelovanju tudi z državnimi institucijami kot so šolski urad, zavodi za socialno in zdravstveno zavarovanje ali davčni urad.

 

Primorski dnevnik, 4. julij 2019