Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Minister Žekš in podtajnik Mantica s predstavniki narodnih manjšin

10/07/2010

PRIMORSKI DNEVNIK, 10. julija 2010

TRST - Italija in Slovenija sta se pripravljeni skupaj pogovarjati z italijansko manjšino v Sloveniji in s slovensko v Italiji ter skupno obravnavati njune probleme, ki jih ni malo. Uvod v to novo meddržavno dogovarjanje sta bila včerajšnja skupna obiska ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša in podtajnika na italijanskem zunanjem ministrstvu Alfreda Mantice v Kopru in v Trstu. V koprski palači Gravisi sta se srečala s predstavniki italijanske manjšine, v tržaškem Kulturnem domu pa s predstavniki slovenske narodne skupnosti. Mantico je, poleg funkcionarjev Farnesine ter konzularnih in diplomatskih predstavnikov, spremljal italijanski veleposlanik v Sloveniji Alessandro Pietromarchi, Žekša pa novi italijanski ambasador v Rimu Iztok Mirošič. »Ne zgodovinski, temveč simbolični dogodek« Zgodovinske dogodke določi zgodovina in ne njegovi udeleženci, je srečanji v Kopru in v Trstu ocenil Žekš. Z Mantico sta soglašala, da sta bila sestanka simbolične narave. Manjšinsko vprašanje naj bi postalo stalnica v odnosih med državama in bo ena glavnih točk na jesenskem srečanju obeh vlad. Manjšini sodita tudi v pristojnost mešane komisije Slovenija-FJK in njenih delovnih omizij, ki pa se v zadnjem času žal sploh ne sestajajo. Obe vladi polagata veliko pozornost evropskim čezmejnim projektom, ki utrjujejo vezi med manjšinama in jima tudi zagotavljajo finančne vire. Finančna stiska pesti obe manjšinski skupnosti Manjšini sta Mantici in Žekšu izpostavili finančne težave, čeprav so viri javnih financiranj precej različni, kot sta si zelo različni manjšinski zakonodaji v Italiji in Sloveniji. Italijani so izpostavili željo po boljših stikih s slovensko vlado, opozorili so na pomanjkljivo zastopanost manjšine v državnih organih ter na predlog novega zakona RTV Slovenije, ki premalo upošteva samostojno vlogo TV Koper-Capodistria in potrebe italijanske manjšine na področju informiranja. Podobna vprašanja so odjeknila tudi v tržaškem Kulturnem domu. Zastopnikom SKGZ in SSO so se tukaj pridružili senatorka Tamara Blažina in deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič. Vsi so z različnimi poudarki izpostavili nevarnost krčenja italijanskih državnih prispevkov in potrebo po sistemskih in trajnih finančnih rešitvah, ki jih danes kot danes ni videti na obzorju. Rim in Ljubljana delata na tem, je naglasil Žekš. To je potrdil tudi Mantica, ki pa je dal razumeti, da je to stvar dogovarjanja in morebitnega dogovora na višji ravni. Očitno na nivoju predsednikov vlad. Kdo v Rimu skrbi za slovensko manjšino? »V Sloveniji je navada, da se predsednik vlade redno sestaja z italijansko manjšino, zato pričakujemo, da bo tudi italijanski premier Silvio Berlusconi sprejel slovensko manjšino,« je dejal Žekš. Mantica je v bistvu priznal, da je naša manjšina v Rimu brez institucionalno-političnega sogovornika. V sklopu zunanjega ministrstva se on ukvarja z Italijani po svetu, na notranjem ministrstvu pa za odnose z manjšinami uradno skrbi podtajnik Nitto Francesco Palma. Ostaja še ministrstvo za dežele (minister je Raffaele Fitto), ki nadzoruje izvajanje deželne manjšinske zakonodaja. Skratka kar precejšnja zmeda in veliko razprševanje pristojnosti. Mantica: O denarju ne morem ničesar obljubiti Predstavnik italijanske vlade je bil v Kulturnem domu glede financiranja slovenske manjšine zelo neposreden. Prepričan je, da se zaščitni zakon počasi, a dosledno izvaja, da so odnosi med manjšino in Deželo FJK še kar dobri in da niso v nevarnosti državne podpore za Primorski dnevnik. »Največji problem je v tem, da so državni finančni prispevki za slovenske ustanove sicer določeni v zaščitnem zakonu, a so vezani na državni proračun, ki se spreminja iz leta v leto,« je dejal Mantica. Glede tega ni ne optimist, ne pesimist. »Obljubiti ne morem ničesar. Točen odgovor bom manjšini posredoval, ko bo parlament odobril proračun 2011. V vsakem primeru najkasneje 31.decembra letos,« je dodal podtajnik na italijanskem zunanjem ministrstvu.

S.T.