Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Minister hoče več denarja za slovenske manjšine

25/10/2018
Zastopniki Slovencev v Italiji, Avstriji, Hrvaški in Madžarski, ki so bili včeraj na obisku v slovenskem parlamentu

 

 

SLOVENIJA - Zastopniki Slovencev v sosednjih državah v državnem zboru

Doslej za zamejstvo in zdomstvo 8,4 milijona evrov, odslej 12,5 milijona evrov?

 

LJUBLJANA - Komisija državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu se je včeraj seznanila s položajem avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Na seji komisije izpostavljena problematika bo po napovedih predsednice komisije Ljudmile Novak vključena v program dela komisije, ki ga bodo obravnavali na eni od prihodnjih sej. Tako člani komisije kot predstavniki slovenske manjšine v so­sednjih državah so se strinjali, da sta pri reševanju odprtih vprašanj nujna konstruktiven dialog in postopnost, ter tudi, da bi več pozornosti namenili skrbi za slovenski jezik, mlajšim generacijam, povezovanju mladih, predvsem na področju izobraževanja, na obeh straneh meje ter ustvarjanje novih delovnih mest na območjih, kjer živi slovenska manjšina. Zavzeli so se tudi za rebelans proračuna 2019, na podlagi katerega bi uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu namenili več sredstev, kot jih je prejemal doslej, okoli 8,4 milijona evrov.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik je dejal, da je stanje avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah - Avstriji, Hrvaški, Italiji in Madžarski - dobro in solidno, kljub nekaterim odprtim vprašanjem in izzivom. Ob tem je poudaril, da je jezik pogoj za avtohtonost. »Če jezik umre, umre tudi avtohtonost,« je opozoril. Napovedal je, da naj bi urad razpis za sofinanciranje projektov organizacij slovenske manjšine v sosednjih državah objavil čim prej. Že januarja 2019 naj bi bila znana višina sredstev, prva izplačila pa naj bi bila predvidoma februarja prihodnje leto. Zavzel se je tudi, da bi imel urad v prihodnjem letu na voljo 12,5 milijona evrov. Želel bi si tudi boljše sodelovanje med samimi manjšinskimi organizacijami.

 

Tržaški Narodni dom

Predstavniki slovenske manjšine v Av­striji so opozorili, da podpora avstrijske države slovenski manjšini v zadnjih dveh desetletjih ostaja enaka, povečuje se zanimanje za učenje slovenskega jezika, a hkrati izumira govorjena beseda po vaseh avstrijske Koroške, pouk slovenskega jezika pa bi morali siste­matično urediti tudi v mestih, kot so Dunaj, Gradec in Salzburg. Posebej so izpostavili težave tednika Novice, ki sedaj zaradi finančnih težav izhaja vsakih 14 dni, pa še to ob zagotovljeni podpori iz Slovenije.

V Italiji bi morali po besedah Rudija Pavšiča in Walterja Bandlja sistematično urediti zastopstvo slovenske manjšine v obeh domovih italijanskega parlamenta. Odprto vprašanje je tudi vrnitev Narodnega doma v Trstu slovenski narodni skupnosti. Slovenska in italijanska stran sta sicer lani podpisali memorandum, da bo italijanska stran do leta 2020, ko bo stota obletnica požiga Narodnega doma, dom vrnila, a se zatika pri financiranju, kljub temu, da se je italijanska stran obvezala, da bo zagotovila sredstva za selitev tržaške univerze iz stavbe in obnovo doma.

Slovenska manjšina na Madžarskem - ta država je sicer edina, s katero ima Slovenija mešano komisijo in meddržavni sporazum o zagotavljanju pravic tako porabskih Slovencev kot madžarske skupnosti v Sloveniji - si želi predvsem izboljšati kvaliteto dvojezičnega pouka ter sistematično in dolgoročno urediti financiranje učiteljev iz Slovenije ter zagotoviti gospodarski razvoj Porabja.

 

Sestanek z Židanom

Pred sejo komisije je predstavnike avtohtone narodne skupnosti v sosednjih državah sprejel tudi predsednik DZ Dejan Židan. Pogovora z Židanom so se udeležili predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jožef Hirnök, predsednik Državne Slovenske samouprave Martin Ropož, predsednik Sveta slovenskih organizacij Bandelj, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Pavšič, podpredsednica Zveze slo­venskih društev na Hrvaškem Jasmina Dlačić, predsednik Skupnosti koroških Slovencev Bernard Sadovnik, tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Marko Oraže in predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Marjan Sturm.

Židan se je na pogovorih zavzel za to, da bi Slovenija nadgradila skrb za tiste, ki živijo izven slovenskih meja. Dodal je, da je pomembno, da matična država narodnim skupnostim pomaga, in sicer ne le pri obstoju, temveč tudi pri razvoju. (sta)

 

Primorski dnevnik, 25. oktober 2018