Na univerzi o Darku Bratini v politiki in kulturi

26/05/2018
Davorin Devetak (z leve), Gian Giacomo Migone in Livio Semolič

 

 

Prehiteval svoj čas

»Darko Bratina je bil eden izmed očetov univerzitetne prisotnosti v Gorici.« Na še vedno živo zapuščino Darka Bratine je včeraj prvi opozoril Georg Meyr, koordinator tečaja mednarodnih in diplomatskih ved (SID) tržaške univerze, ki je na svojem goriškem sedežu v nekdanjem Malem semenišču v Ulici Alviano gostil seminar na temo kulture in politike pri Bratini. Organiziral ga je Kinoatelje s partnerji v okviru projekta Zaupati čez mejo: Darko Bratina med sociologijo in filmom. »Prosvetljene osebe, ki so v Gorico pripeljale mednarodne in diplomatske vede, so želele dati mestu vlogo mosta med evropskim vzhodom in zahodom. To se je dogajalo sredi osemdesetih let, pred padcem berlinskega zidu. Danes je njihova ideja še vedno aktualna,« je dodal Meyr. Ugotovitev, da je Bratina prehiteval svoj čas in da je videl daleč, je bila kot zlata nit vtkana v potek včerajšnjega seminarja. Med gosti se ga je udeležila tudi Tatjana Rojc, senatorka, kot je bil senator Darko Bratina, prvi goriški Slovenec v senatu.

Da je bil film Bratinovo »orodje« za razumevanje okolja in družbenih odnosov in da je Bratina ustanovil Kinoatelje, ker da je hotel s filmom širiti obzorja, je spomnil docent Moreno Zago, nakar sta povezovalno vlogo odigravala Davorin Devetak in Livio Semolič, oba z Bratino začetnika Kinoateljeja. Devetak je povedal, da se bo Kinoateljejev projekt izvajal z deželnim denarjem, da bo ena izmed načrtovanih potez digitalizacija Bratinove pisne dediščine, pripravlja pa se tudi dokumentarni film. Eden izmed rezultatov triletnega Devetakovega raziskovanja je izbrana bibliografija, ki jo je razdelil med prisotne v predavalnici, med njimi je bilo veliko študentov. Devetak je se spomnil na svežino Bratinovega sociološkega pristopa, ki je bil fascinanten, in zaključil z njegovim vodilom: misli globalno, deluj lokalno.

Dragoceno je bilo včerajšnje pričevanje Gian Giacoma Migoneja, politično visokega ranga, predsednika zunanjepolitične komisije senata, ko je bil njen član tudi Bratina. O tedanjem političnem sopotniku in prijatelju je dejal, da mu je glede vprašanja narodne identitete odprl oči: »Moja domovina je bil svet in imel sem velike težave pri razumevanju narodnostnih strasti na Balkanu. Darko me je tedaj poučil, da identiteto gre vzporejati telesni temperaturi: če je previsoka, je vir konfliktov, če pa je prenizka, človek izgubi vez s svojim okoljem. Izziv je privesti identiteto do normalne telesne temperature.« Migone je tudi spomnil na nastop prve Berlusconijeve vlade in na preobrat v zunanji politiki Italije, ki je pod pritiskom ezulov z grožnjo veta poskušala pogojevati pristopanje Slovenije k Evropski uniji. »V senatni komisiji smo uspeli preprečiti vsako italijansko pogojevanje«, je povedal in pogled preusmeril v naš čas: »Dogajajo se epohalne spremembe, politika je v rokah povprečnežev, institucije so oslabljene. Dolžnost vseh nas je, da kot ljudstvo, ki ne naseda na populizem, ponovno vzamemo vajeti oblasti tudi v svoje roke.«

Bratinovo politično kariero je povzel Livio Semolič. Njegov prvi volilni nastop sega v leto 1984. Kot neodvisni kandidat KPI ni bil izvoljen v evropski parlament, je pa zbral veliko preferenc. Spomnil je na Bratinovo angažiranje med Slovenci v Italiji, predvsem pa je izpostavil njegovo prehitevanje časa z udejanjanjem ideje o dveh Goricah - enem mestu in doprinos k oblikovanju zakona 38/2001 za zaščito slovenske manjšine. Odobritve zakona ni dočakal, do tega pa je prišlo tudi po njegovi zaslugi, saj je z načelom prostovoljnega koriščenja pravic odvzel argumente tistim, ki so ustrahovali s »slovanizacijo«. S poudarkom, da je bil Bratina človek dialoga in da je nekdanji konflikt med italijanskim in slovenskim svetom danes premoščen, k čemur so prispevala spravna dejanja manjšine in ezulov, je k besedi povabil goriškega župana Rodolfa Ziberno. »Nekoč nas je ločevala ideologija, danes nas povezuje pragmatizem,« je ta dejal, v zvezi s povezovanjem Gorice, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe pa je navedel EZTS, kandidaturo za evropsko prestolnico kulture (EPK) in posebno evropsko gospodarsko cono: »Še pred dvajsetimi leti je bilo vse to nepojmljivo.«

Iz nadaljevanja naj omenimo še pričevanje Ivana Bratine, ki je o bratu dejal, da so se v njegovem delovanju zrcalile Kennedyjeve besede: »Ne sprašujte se, kaj lahko država naredi za vas - vprašajte se, kaj vi lahko naredite za državo!« Senatorka Rojčeva pa je zaključila, da EZTS, EPK in vsako današnje preseganje meje ne bi bilo mogoče brez idealov in truda takšnih osebnosti, med katerimi ima Darko Bratina častno mesto. (ide)