Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Napolitano garant za zaščitni zakon »Fašizem kriv tragedij v vaših krajih«

25/01/2008

IZ PRIMORSKEGA DNEVNIKA 25. januarja 2008, članek izpod peresa Sandorja Tenceja:

RIM - Predsednik republike je garant pravne države in njenih zakonov, torej tudi zakona za zaščito slovenske manjšine. Zgodovina v naših krajih je bila zelo boleča, slovenski narod je pod fašizmom utrpel veliko gorja in hudo trpel tudi med vojno, ki jo je sprožil Mussolinijev režim, potem so bile fojbe, eksodus Italijanov iz Istre in še marsikaj trpkega in grenkega. To so besede, ki jih je predsednik republike Giorgio Napolitano sinoči na Kvirinalu izrekel predsednikoma Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze Dragu Štoki in Rudiju Pavšiču ter vladnemu podtajniku Milošu Budinu. Predsednik si je med sočasno razburljivo senatno razpravo o vladni zaupnici vzel skoraj eno uro časa za razgovor s predstavniki slovenske manjšine, ki so za srečanje zaprosili ob njegovem nedavnem uradnem obisku v Sloveniji. Napolitano glede zaščitnega zakona dosledno nadaljuje po poti svojega predhodnika Carla Azeglia Ciampija. Medtem ko je slednji v nelahkih razmerah spodbujal parlament, da zakon odobri (spomnimo se samo njegovih posegov pri takratnem predsedniku senata Mancinu), je Napolitano poklican, da nadzoruje njegovo izvajanje, kot je dokazal s podpisom odloka o seznamu 32 občin Furlanije-Julijske krajine, kjer se bo zaščita izvajala. Glede na politični trenutek je zelo pomembna predsednikova izjava, da so k izvajanju zaščitnega zakona poklicane vse vlade, morebiti tudi institucionalne ali tako imenovane tehnične vlade. Precej pozornosti je Napolitano posvetil polpretekli zgodovini v prepričanju, da zgodovina ne sme obremenjevati sedanjosti, zlasti pa ne prihodnosti. »Dobro vem, da se zgodovina pri vas ni začela po koncu vojne, ampak veliko prej. Slovenci ste 20 let odločno kljubovali fašizmu, zaradi česar vas občudujem, potem ste bili žrtve vojne, ki jo je sprožil fašizem, nakar so prišle fojbe in eksodus Italijanov iz Istre,« je poudaril predsednik. Skratka objektivna sosledica dogajanj, ki jih je Napolitano opredelil tudi ob koncu svojega ljubljanskega obiska. Glavnina medijev iz Slovenije je te njegove besede žal prezrla, kar je potem dalo in še daje povod za enostranske oziroma nepopolne ocene in interpretacije njegovih stališč. Predsednik republike je spodbudil Pavšiča in Štoko naj nadaljujeta na poti sodelovanja z italijansko manjšino v Istri. Odnosi med manjšinama se mu zdijo občudovanja vredni in se odvijajo v pravem evropskem duhu, ki - tako Napolitano - preveva tudi sedanje odnose med Italijo in Slovenijo. Dejal je, da občuduje sosednjo državo zaradi velikih korakov, ki jih je storila v zadnjih letih, od vstopa v Evropsko unijo, do prevzema evra in decembrskega vstopa v t. i. schengensko območje. Izrazil je tudi prepričanje, da bo Slovenija zelo dobro opravila svoje predsedovanje Evropski uniji. V našem širšem prostoru Napolitano tudi veliko pričakuje od evroregije kot povezovalke različnih narodov in kultur. Skratka ni šlo samo za prisrčno, temveč tudi vsebinsko tvorno srečanje. Predsedniška palača se je zdela zelo daleč od manj kot kilometer oddaljene palače Madama, kjer se je ravno v tistem času odvijala drama Prodijeve vlade in italijanske politike na sploh. Napolitano, kot mu narekuje funkcija, seveda o tem ni govoril, velja pa se zamisliti ob njegovih besedah, da je dolžnost vseh vlad, da izvajajo državne zakone in vzdržujejo dobre odnose s slovensko manjšino. Na to je opozoril tudi vladni podtajnik Budin. Pavšič in Štoka sta gostitelju podarila italijanski prevod Valvazorjeve Slave vojvodine Kranjske in antologijo pesnikov italijanske manjšine v Istri in slovenske v Furlaniji-Julijski krajini. »Predsednik republike je dokazal, da zelo dobro pozna svoje pristojnosti in italijansko ustavo. Pokazal je tudi, da je z nami ne samo z razumom, temveč tudi s srcem,« je sinočnje srečanje komentiral Štoka. Zelo zadovoljen je tudi Pavšič, ki je Napolitanu med drugim izpostavil velik pomen, ki ga za manjšino ima prisotnost slovenskega predstavnika v italijanski vladi in parlamentu.