Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Ne ustvarjajmo novih sovražnikov z razlogi iz preteklosti

25/02/2004

Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je na svoji zadnji seji obravnaval politični trenutek s posebno pozornostjo na odmeve, ki jih je sprožila debata o zakonu o ezulih. Ugotovljeno je bilo, da doživljamo epohalne čase, ko se Evropa združuje, ima svoj parlament, piše svojo ustavo in skupina držav že računa v skupni valuti. Ta Evropa se širi in kmalu bodo v Evropsko unijo pristopile nove države, med katerimi je tudi Slovenija. Vse to pomeni, da se dogajajo spremembe, ko se podpisujejo sporazumi in odpravljajo spori na miren način in z dialogom potem, ko so v preteklosti nacionalne države prevečkrat reševale medsebojne konflikte z vojnami in krvoprelitjem. Danes izstopamo iz tega zgodovinskega obdobja in odpiramo vrata Evropi sožitja in sodelovanja. Drug drugemu smo si bližje, kar pa ne pomeni pozabe in molka nad preteklostjo. Nasprotno vsaka država, vsak narod in vsak človek ima pravico do lastnega spomina, do čaščenja lastnih žrtev in do presnavljanja lastnega trpljenja. Etika odgovornosti pa vsakomur narekuje samokritično spraševanje vesti in preprečevanje tega, da bi z razlogi iz preteklosti ustvarjali nove sovražnike. Omenjena načela veljajo toliko bolj za ljudi ob meji in specifično za Primorsko. Ob meji in pri nas je bila zgodovina ostrejša. Tu so bobneli topovi iz prve svetovne vojne. Zaostrovali so se nacionalizmi. Pri nas je fašizem najprej pokazal svoje pravo lice, ki ni bilo nič bolj prijazno od nacističnega. Tu so Slovenci, Hrvati in drugi Slovani trpeli samo zato, ker so govorili drug jezik. Pri nas je antisemitizem načrtoval edino uničevalno taborišče v Italiji. Veliko Slovencev, Italijanov, Hrvatov in pripadnikov drugih narodov se je pri nas vključilo v veličastni antifašistični boj, ki pa ni bil povsod in za vse odrešilen. Sovraštvo se je nadaljevalo s svojimi sadeži, kot so stalinizem, fojbe, eksodus istrskih beguncev, železna zavesa, dolgoletno nepriznavanje pravic slovenski manjšini v že demokratični Italiji, ki je pomenilo tako psihološko kot tudi materialno in fizično nasilje nad ljudmi (Gladio v Benečiji). Pri nas so se ideologije pretirano zaostrovale. Ločevale so Slovence od Italijanov, a tudi same Slovence. Ne smemo pozabiti, da sta tu dva tabora eden drugemu zanikovala legitimnost. Pa tudi na sami levici je kominform pustil dolgoletne rane. Dogodkov je preveč za eno samo stališče, vendar jih ne moremo brati pristransko ali ločeno in tudi zlih dejanj ne smemo obravnavati z uravnilovko, ki bi enačila fašizem in antifašizem, totalitarizem in demokracijo, za katero so se mnogi opredeljevali s težavo. Bistvo pa ostaja, da je naša odgovornost, da te preteklosti ne spremenimo v nova sovraštva. V tem smislu si Slovenska kulturno-gospodarska zveza pričakuje, da bodo v senatu levosredinske stranke popravile za nas nesprejemljive trditve in medijski vtis, ki so ga sprožile nekatere izjave desnice a tudi predstavnikov največje stranke levice ob sprejemanju zakona o dnevu spomina na istrske begunce in fojbe. Strinjamo se, da se rešijo še odprta vprašanja v zvezi z begunci, spoštujemo odločitev italijanskega parlamenta, da se jih država Italija spominja. Prav tako si ne zakrivamo srhljivosti fojb. Vse to dokazuje slovenski pristanek na zgodovinsko poročilo, ki ga je 25. julija leta 2000 izdala Slovensko-italijanska zgodovinsko-kulturna komisija pod naslovom : »Slovensko-italijanski odnosi 1880-1956.« Gre za pomemben in prepogostokrat zamolčan dokument. Ob tem pa odločno odklanjamo skrajno negativno podobo Slovana in torej tudi Slovenca, ki nam jo italijanska desnica v Trstu, Gorici in v videmski pokrajini pripisuje že desetletja in ki je danes, pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo, odmevala tudi v govoru, ki ga je imel tajnik LD v italijanskem parlamentu. Same sebe ne želimo več idealizirati, občutimo pa kot dodatno krivico, da nas v veliki italijanski medijski areni vidijo kot bolj ali manj barbarske zavojevalce s krvavimi rokami. Nočemo torej takih besed in gest, ki nas objektivno ponižujejo in ločujejo od italijanskih sodržavljanov ter si zato pričakujemo omemben “popravek”, ki bo gledal na nas z objektivnejšim pogledom.