Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Nova križarska vojna župana Dipiazze v spopadu z zakonom, ki ga očitno ni nikdar prebral

28/08/2007

“Med polemiko v zvezi z načrtom o preureditvi mestnega prometa in reakcijami Barkovljanov zaradi nespodobnih pesmi na Sardon dayu je tržaški župan Roberto Ddipiazza vendarle našel čas tudi za novo križarsko vojno proti Slovencem, saj je od Dežele zahteval celo uradno finančno poroštvo, ki naj bi ga obvarovalo pred namišljenimi primanjkljaji v občinskih blagajnah zaradi uresničevanja zaščitnega zakona“ je hote ironičen komentar pokrajinskega predsednika SKGZ za Tržaško Igorja Gabrovca, ki odgovarja na nedavne Dipiazzove izjave v italijanskem časopisu.

Župana Dipiazzo, ki se v svoji pobudi naslanja tudi na poslanca Menio ter menda na čedajskega župana Vugo in goriškega Romolija, skrbi skorajšnja objava seznama občin, ki čaka le še na podpis predsednika Napolitana. S potrditvijo seznama dvaintridesetih občin, v katerih smo zgodovinsko prisotni Slovenci v FJK, se zaščitni zakon končno le premika, pa čeprav s šestletno zamudo. Zamude sicer ne zaskrbljajo župana Dipiazzo, ki, nasprotno, sedaj vihti zastave proti nekim novim izdatkom za blagajne „prizadetih“ občin in pri tem pozablja ali spregleda, da med drugim sam zaščitni zakon v svojem 8. členu (Raba slovenskega jezika v javni upravi) predvideva za izključno to poglavje skoraj 6 milijonov evrov dodatnih prispevkov letno, začenši z letom 2001. Prva ugotovitev je, da je država doslej res veliko prihranila. „Župan Dipiazza se rad širokousti z odličnimi odnosi z Ljubljano, Sežano in morda celo z Zagrebom, vendar avtohtonim Slovencem, ki na Tržaškem živijo že vsaj štirinajst stoletij, se ne sme priznati nobene pravice do izražanja v materinem jeziku!“ poudarja predstavnik SKGZ Igor Gabrovec, ki ugotavlja, da županovo razmišljanje spominja prej na čase, ko so v javnih lokalih viseli napisi “Qui si parla solo italiano”. Pri vsej tej zgodbi tržaški prvi občan rad pozablja tudi na dejstvo, da je uresničevanje in spoštovanje zakonov, ki jih je izglasoval italijanski demokratični parlament in ki slonijo na italijanski ustavi ter na mednarodnih sporazumih, obvezno za vsakega občana. Tudi za župane. Tudi za župana Trsta.