Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Novogoriški župan Brulc gost klepetalnice Goriškega loka

28/11/2009

PRIMORSKI DNEVNIK, 28. novembra 2009 Gost druge klepetalnice Goriškega loka v novi sezoni je bil novogoriški župan Mirko Brulc. Pogovor z njim je vodil deželni predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič, ki je sogovornikov pogled takoj usmeril v prihodnost, ko ga je vprašal, kakšna je vizija Nove Gorice za naslednjih deset let. »Imamo vizijo za naš prostor. Sicer tudi mi imamo nekaj težav zaradi gospodarske krize, zlasti v Iskri in Gostolu. Ugasnil je naš Mip, a za to ni bila kriva kriza, temveč pohlep posameznikov,« je povedal Brulc in s krize prešel k projektom: »Eden izmed najbolj pomembnih projektov je program FAIR s področja visoke tehnologije. K temu, da bi ta program prišel k nam, veliko prispeva Rok Uršič, ustanovitelj in direktor podjetja Instrumentation Technologies v Solkanu, tik ob meji, ki izdeluje naprave za svetlobne pospeševalnike, ki mu jih kupuje ves svet, od Japoncev do Američanov. Slovenija je pomladi plačala dvanajst milijonov evrov članarine v tem programu, v njem je tudi novogoriška univerza, zato pa upamo, da bomo od tega veliko pridobili. Hkrati se nam je porodila nova ideja. Naša vlada je pred kratkim podpisala z Rusi dogovor o južnem toku plinovoda. Centrala naj bo v Novi Gorici. Pri nas gradimo Edo center, naj odkupijo Rusi v njem dve nadstropji, pa bomo dobili sto novih strokovnjakov in novo inteligenco. Veliko seveda stavimo na univerzo. Zelo dolgo smo se borili, da smo Novogoričani nehali tarnati, da ima Koper vse, mi pa nič. Zato smo začeli ustanavljati lastne fakultete in imamo danes 4.000 študentov. Zanje bomo gradili kampus. Vaša stara bolnišnica bi bila za takšen mednarodni kampus idealna lokacija, a tega dogovora žal nismo dosegli. Imamo torej vizijo, kako k nam pripeljati čim več inteligence, čim več visokotehnoloških podjetij in se odpreti svetu. Z Gorico bi lahko postali pomemben center znanja in visoke tehnologije.« Sledilo je obvezno vprašanje o odnosih s sosedi in o izjavah župana Ettoreja Romolija, da morajo biti čezmejne sinergije usmerjene v gospodarstvo. »Vesel sem, da se tudi na vaši strani uveljavlja zavest, da meje ni več. Mi že od nekdaj ne priznavamo meje in, karkoli se pri nas dogaja, vabimo zraven Gorico. V zadnjem času zaznavam neke spremembe. K nam je prišel župan Romoli z dobro idejo o ustanovitvi Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega naj bi se povezali z nami in Šempetrom-Vrtojbo na področjih prevozov, infrastruktur, logistike, mobilnosti in energetike. To pobudo smo sprejeli. Če bomo do tega prišli, potem ne potrebujemo več treh uprav. Sedaj naši pravniki ugotavljajo, kaj je kompatibilno z našo zakonodajo. Zelo dobro bi videl, da bi bil sedež v Gorici, ker so pri vas strokovnjaki v pridobivanju evropskih sredstev. Delali bomo na tem, da se ta ideja uresniči,« je potrdil Brulc, ki podobno kot Romoli meni, da naj Gorica in Nova Gorica kandidirata za sedež evroregije ali meddeželne povezave Alpe Adria, o kateri je tudi govor. »Tako se deželam in državam ne bo treba kregati o glavnem mestu evroregije, ker ne bodo hotele pristati ne na Trst, Ljubljano ali Celovec. Gorica in Nova Gorica sta rešitev. Tudi Bruselj ni Pariz ali Berlin, a manjše, nevtralno mesto. Za nas pa bi to ogromno pomenilo.« Brulc se je obregnil tudi ob Romolijeve besede, da zidovi v glavah še stojijo na obeh straneh meje: »S temi zidovi se ne obremenjujem več. Kdor namerava kaj dobrega narediti, bo to naredil. Razlike lahko premagamo, če smo dovolj inteligentni, če ne napenjamo z drobnarijami in če spoštujemo različnosti. Naš skupni prostor se je že zelo omehčal in postaja en sam prostor. Politiki ga ne smemo deliti.« S tem v zvezi je novogoriški župan tudi pojasnil pobudo o silvestrovanju na Trgu Evrope: »Naš predlog je bil, da prvo skupno silvestrovanje priredimo na tem trgu, ker je v njem veliko simbolike, potem pa se lahko prihodnje leto dogovorimo, da ga priredimo drugje. Dolgo smo čakali na odgovor in upali, da se bo to uresničilo. Iz tega ni bilo nič, pa čeprav je bil pritisk, da bi tam priredili praznovanje, tudi z italijanske strani, od koder prihaja k nam silvestrovat na ulico ogromno ljudi. Prepričan sem, da bo prišel čas, ko bo ta trg zaživel tudi na Silvestrovo. Letos pa bomo praznovali vsak na svojem koncu in bomo šteli, kdo ima več ljudi, in to bo škoda.« Povedal je tudi, da še vedno sanja o tramvaju, ki bi povezal obe Gorici in Šempeter-Vrtojbo: »O tem pravzaprav danes nihče noče resno razmišljati, naš prostor pa bodo povezale tudi kolesarske steze, ki jih moramo skupaj speljati do morja.« Dodal je še, da imajo na slovenski strani moralnega mačka, »ker z meje nismo povsod odstranili nadstreškov in kabin. K nam prihaja 7. decembra ustrezna ministrica in bomo poskušali izsiliti, da se to odstrani«. Omenil je napore, da bi oživili Lokve, ki pa so bili doslej obsojeni na neuspeh, in pristavil še besedo o Livarni: »To je tako spolitizirana zadeva, da nočem niti zraven. Naše mesto se širi in Livarna ne spada več tja. Iskali smo drugo lokacijo, a je v naši občini preprosto ni. Livarna vsekakor spoštuje vse evropske standarde. Pritiski z italijanske strani so veliki, a je ne moremo zapreti sam zato, ker nekaterim ni po godu. Če pa se bo izkazalo, da onesnažuje, jo bo treba zapreti. O tem ne debatiramo.« Kaj pa igralništvo? »Takšno igralništvo, kot ga imamo danes, ni več perspektiva za naš prostor. Spremeniti se mora, imeti manjši obseg in ponujati nove turistične vsebine. Zato je Hit v krizi in igralniški delavci stavkajo. Njihova stavka pa je neupravičena. Jasno bi jim morali biti, da standarda, kot so ga imeli, ne bodo več imeli, ker ga tudi mi nimamo.« (ide)