Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

O debatnem večeru SK in DSI o manjšinski organiziranosti

25/11/2010

PRIMORSKI DNEVNIK, 25. novembra 2010

TRST - Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij bosta še naprej sodelovala, ne bosta pa se združila v eno samo krovno vseslovensko zvezo. Njuna predsednika Rudi Pavšič in Drago Štoka imata o življenjskih vprašanjih manjšinske skupnosti zelo različne poglede, popolnoma pa se razhajata pri finančnih vprašanjih. Pavšič pravi, da je treba korenito spremeniti aktualno porazdelitev italijanskih prispevkov manjšini, Štoka pa nasprotno trdi, da je sedanja razdelitev smotrna in pravična. To je slika torkovega debatnega večera (vodil ga je Bojan Brezigar), ki sta ga o manjšinski organiziranosti skupaj priredila Slovenski klub in Društvo slovenskih izobražencev. Pavšič in Štoka sta se strinjala, da se ne strinjata, je spletni Primorski dnevnik naslovil vest o večeru v Gregorčičevi dvorani. Naslov, ki marsikaj pove.

V prvem delu sta predsednika predstavila svoje poglede na organiziranost in na finančna vprašanja, ki so v glavnem znani in poznani. Pavšič je ponovil, da bi z odpravo dvojnikov in bolj smotrno razdelitvijo denarja lahko prihranili tudi do dva milijona evrov, mi pa vztrajamo na 20 let staremu sistemu, ki je dotrajan. Vse se spreminja, razen nas, je prepričan voditelj SKGZ. »Zacementirano« financiranje ne spodbuja naše ustanove k razvoju in kadrovski prenovi, dejansko smo veliki konservativci, čeprav o sebi lažno mislimo, da smo napredni.

Štoka je čisto nasprotnega mnenja. Slovenci v Italiji smo dobro organizirani, sprememb pa ni mogoče vsiljevati z vrha, kot bi hotela SKGZ. Problem ni takšna ali drugačna učinkovitost naših društev ali organizacij (Štoka je Pavšiču večkrat očital pesimizem), problem je, da se v naši skupnosti izgublja narodna zavest. Če se že hočemo združevati, začnemo na strankarsko-političnem področju, je prepričan predsednik SSO. Sam je velik podpornik samostojnega političnega nastopanja Slovencev, ki za Pavšiča vsekakor ni realno.

Razprava se je dotaknila vrste specifičnih in konkretnih zadev. Pavšič je kot pozitivno novost za manjšino izpostavil Slovenski izobraževalni konzorcij (Slov.i.k.), ker brez skrbi za izobraževanje ne bomo prišli nikamor, oziroma bomo samo nazadovali. Tudi s to oceno se Štoka ni strinjal in Pavšiču očital, da npr. pozablja na Drago, »okrog katere se vsako leto zbira 300 intelektualcev«. Dve zelo različni viziji ne samo o prihodnosti, temveč tudi o sedanjosti. Ko je Pavšič označil kot nenavadno, če že ne nenormalno, da praznujemo obletnice odkritij spomenikov in da povsod polagamo vence, mu je sogovornik znova očital, da pozablja na svetle točke in stalno poudarja le negativne plati.

Predsednika SKGZ in SSO zelo različno ocenjujeta vprašanja, ki so vezana na t.i. družbeno imovino. Po Štokovem mnenju bi morali krovni sesti za mizo in se odkrito pogovoriti o usodi nepremičnin, »ki jih je Jugoslavija izročila SKGZ«, pri čemer je omenil tržaški Kulturni dom. SKGZ se ni nikoli izmikala soočenju o Kulturnem domu, glede ostalega pa Štoka pozablja, da je bila zamejska imovina ustvarjena s požrtvovalnim delom, zato zadev ne gre namerno poenostavljati in izkrivljati, je odvrnil Pavšič. Zaiskrilo se je, ko je debata nanesla na stečaj Tržaške kreditne banke in zlom t.i. družbenega gospodarstva. Tudi o tem imata predsednika zelo različna mnenja.

Do izraza pa so prišli tudi podobni pogledi. Skupna je ocena, da SSO in SKGZ ne moreta biti, kot se dogaja, dežurna krivca za vse težave in probleme med Slovenci. Iz »manjšinskega proračuna« pripada krovnima okoli 3,5 odst. sredstev od skupno 9 milijonov evrov letnih prispevkov (okoli 5 milijonov iz Italije in preostalo iz Slovenije). Predsednika se pri svojih vsakodnevnih naporih čutita prevečkrat osamljena, pri čemer Pavšič pogreša večjo aktivnost politike in političnih strank v manjšinski stvarnosti. Politika in stranke se nikakor ne morejo zediniti o sestavi manjšinskega predstavništva. Tudi na tem področju nosita največja bremena in odgovornosti SSO in SKGZ, ki nista obešala na veliki zvon svojih zadnjih naporov za ohranitev državnih prispevkov manjšinskim ustanovam.

S.T.