Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

O glasbeni šoli in deželni posvetovalni komisiji

08/08/2017

»Slovenska kulturno-gospodarska zveza si od vedno prizadeva za primerno rešitev vprašanja glasbenega šolstva na Goriškem, kjer sta prioriteti kakovost ponudbe in povezovanje obeh šol. Zaradi povedanega težko sprejemamo javne kritike, češ da so vsi enako odgovorni za nastali položaj,« piše v sporočilu predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Odločitev, da se SCGV Emil Komel v Gorici poleti leta 2015 nameni izredni prispevek z obvezo po združitvi z Glasbeno matico ni bila sprejeta v deželni posvetovalni komisiji. O tem je odbornik Gianni Torrenti obvestil predstavnika krovnih manjšinskh zvez in oba slovenska deželna svetnika nekaj minut preden je predlog šel v odobritev v deželno skupščino. Takoj po tem sklepu sta SKGZ in SSO dali pobudo za srečanje v KB centru v Gorici, katerega so se udeležili predstavniki obeh glasbenih šol in deželni svetnik Igor Gabrovec, odsoten pa je bil svetnik Stefano Ukmar. Srečanje so pripravili, zato da bi se uskladili glede na nastali položaj. »Šolama smo zaupali skrb, da pripravita predlog, ki bi ga po­tem skupaj posredovali Deželi. Žal se v dveh letih to ni zgodilo. O združevanju glasbenih šol nismo storili niti enega konkretnega koraka, je poudaril v izjavi za portal RTV ravnatelj GM Bogdan Kralj,« piše Pavšič. Na temo glasbenega šolstva so se sicer v zadnjih dveh letih nekajkrat srečali, tudi na pobudo poslanke Tamare Blažina, da bi našli primerno rešitev glede udejanjenja 15. člena zaščitnega zakona o glasbeni vzgoji.

Pred dvema letoma, takoj po odobritvi sklepa za izredno pomoč SCGV Emil Komel, je Pavšič predlagal, da bi se o tem argumentu pogovorili v deželni posvetovalni komisiji, kar se ni zgodilo. »Vsi pri SKGZ smo prepričani, da naša skupnost in širši obmejni prostor potrebujeta eno samo slovensko glasbeno solo deželnega obsega, ki naj na Goriškem upošteva obe ustanovi. To mnenje smo zagovarjali doslej in ga bomo tudi v prihodnosti. Tudi dezelni predsednici Debori Serracchiani smo pred nekaj dnevi ponovno predlagali, naj se razpravo o glas-benem solstvu prenese v deželno posvetovalno komisijo, kjer bi se lahko ob navzočnosti obeh slovenskih glasbenih šol dobilo primerno rešitev. Predsednici smo tudi predlagali skupno srečanje za obema krovnima organizacijama, saj sta se nam zdeli ločeni srečanji popolnoma nesmiselni. Če do skupnega srečanja ni prišlo, SKGZ ne nosi nobene odgovornosti,« je prepričan predsednik SKGZ.

Srečanje s predsednico deželne vlade pa ni bilo namenjeno izključno vprašanju glasbenih šol. Predstavniki SKGZ so izpostavili predvsem potrebo, da »manjšinsko vprašanje« pridobi večjo institucionalno pozornost. Po oceni SKGZ namreč manjšinska problematika ni dovolj občutena, saj se ji tako v deželni vladi kot v deželni skupščini posveča premalo pozornosti, kar ni v skladu z zaščitnim deželnim zakonom. Isti deželni zakon v 8. členu opredeljuje širše pristojnosti Deželne posvetovalne komisije, doslej pa se je komisija ukvarjala skoraj izključno z vprašanjem financiranja manjšinskih ustanov iz zaščitnega zakona.

»Predsednico smo na srečanju spomnili, da tudi odnosi s Slovenijo so ostali na ravni dobrih namer, veliko manj pa je operativih pobud. Skupna omizja Slovenija-FJK so povsem statična, čeprav je veliko argumentov, ki bi jih kazalo obravnavati in jim tudi zagotoviti praktične izbire, kot je na prvem uradnem srečanju s predsednico Dežele FJK naglasil slovenski generalni konzul Vojko Volk,« je v izjavi zapisal Pavšič.

(Primorski dnevnik, 8. avgusta 2017)