Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

O slovenski sekciji na konservatoriju Tartini in večjezični šoli v Kanalski dolini

13/03/2018

 

 

Vprašanje slovenske sekcije na konservatoriju Tartini in večjezično šolanje v Kanalski dolini je bilo v ospredju omizja, ki sta ga sklicala predsednika krovnih organizacij, Walter Bandelj za SSO in Rudi Pavšič za SKGZ, in katerega sta se udeležila še predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila in načelnik slovenskega šolskega urada Igor Giacomini. Na sedežu SKGZ so se najprej srečali s predstavniki Glasbene matice in Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, kasneje pa s predstavniki kulturnih društev iz Kanalske doline Planike in Don Maria Černeta.

Vodstvi glasbenih šol sta omizje seznanili o nedavnem srečanju z vodstvom konservatorija Tartini, na katerem so predstavniki te ustanove izrazili pomisleke glede ustanovitve slovenske sekcije in o aktualnosti 15. člena zaščitnega zakona, saj je na univerzitetni ravni, pri mednarodnih izmenjavah, sodelovanjih ipd., danes najbolj v rabi angleški jezik. Vsekakor ne izključujejo, da ne bi lahko prišlo do postopnega uvajanja slovenščine pri nekaterih predmetih, pri tajniškem poslovanju, na spletni strani.

Na srečanju s krovnimi so si bili vsi edini, da bi bilo potrebno, da se znotraj naše skupnosti dogovorimo, če je slovenska sekcija najprimernejša rešitev visokošolskega pouka glasbe ali pa bi ne kazalo poiskati druge, aktualnejše rešitve, ki bi bila lahko vezana na večjo mednarodno vlogo tržaškega glasbenega inštituta.

Drugo vprašanje, ki je prišlo do izraza, zadeva priznanje SCGV Emil Komel in Glasbene matice, ki sta danes zasebna subjekta. Priznanje bi gotovo zagotovilo šolama večjo »institucionalno vidljivost in težo«. Ravno tako bi bilo potrebno razumeti, če obstajajo pogoji, da bi zamejsko glasbeno šolstvo lahko še črpalo finančna sredstva, ki v teh letih niso bila uporabljena (8 milijonov evrov) zaradi nedelovanja slovenske sekcije Tartinija. Nazadnje so ocenili možnost, da bi lahko v okviru slovenskega šolskega sistema nastal glasbeni licej.

Kateri model večjezičnega šolanja je najprimernejši v Kanalski dolini, je vprašanje, na katerega bi morala naša narodna skupnost najti skupen odgovor. Omizje, ki sta ga sklicala predsednika krovnih organizacij, je pokazalo, da obstajajo različni pogledi, enotno pa je stališče, da bi morala v teh krajih nastati večjezična šolska ponudba, v kateri ima slovenski jezik isto dostojanstvo in vlogo od ostalih. Ob tem ne gre prezreti tudi zakonsko gotovost, ki jo nudi zakonska zaščita.

O tem bo tekla beseda tudi na srečanju županov iz Kanalske doline s predstavniki šolskih oblasti. Prvi so namreč zaupali delovni skupini, naj izdela predlog, ki v nekaterih detajlih trči v obstoječo šolsko zakonodajo. O teh problematikah je podrobno poročal vodja šolskega urada Igor Giacomini, ki je zadolžen tudi za italijanski deželni šolski sistem.

Tako za vprašanje glasbenega šolstva kot za šolanje v Kanalski dolini se bo omizje ponovno sestalo v aprilu, potem ko se bo na različnih nivojih ugotovilo, kakšne predloge ponujajo sogovorniki na Tartiniju kot javne uprave v Kanalski dolini.

 

Trst, 13. marca 2018