Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Ocena volilnih izidov Izvršnega odbora SKGZ

18/04/2008

Volilni izidi parlamentarnih in deželnih volitev so bili predmet poglobljene ocene Izvršnega odbora SKGZ, ki se je sestal v sredo zvečer v Trstu. Nepričakovan razplet, predvsem kar zadeva Deželo FJK, zahteva od slovenske narodnostne skupnosti poglobljeno analizo nastalega položaja. Deželni predsednik Rudi Pavšič je izpostavil scenari, ki se odpira po spremembah, ki jih je prinesla volilna preizkušnja. Dejstvo, da predstavniki mavrične levice niso dosegli praga za vstop v parlament, viden porast podpore, ki jo je Severna liga zbrala na Severu, predvsem pa poraz Illyjeve koalicije v deželi FJK Deželni predsednik Rudi Pavšič je izpostavil scenarij, ki se odpira po spremembah, ki jih je prinesla volilna preizkušnja. Dejstvo, da predstavniki Mavrične levice niso dosegli praga za vstop v parlament, viden porast podpore, ki jo je Severna liga zbrala na Severu in tudi v naši deželi, predvsem pa poraz Illyjeve koalicije v deželi FJK, lahko predstavljajo drugačna izhodišča, kar zadeva odnos vsedržavnih in krajevnih inštitucij do naše skupnosti. Odpira se novo obdobje, ki nosi v sebi tudi določene neznanke in ustvarja upravičeno zaskrbljenost glede nadaljnjega uveljavljanja pravic za za našo skupnost. SKGZ je mnenja, da bo potrebno čimprej stopiti v stik tako z novimi predstavniki rimske vlade kakor tudi z novo deželno večino in s samim predsednikom Tondom, da se nadaljuje pozitiven trend, ki ga je naša skupnost zabeležila v zadnjih dveh letih Prodijeve vlade in v petletnem vodenju Dežele FJK s strani leve sredine in predsednika Riccarda Illyja. Pravice manjšin sodijo med prioritetna vprašanja tega prostora in tudi od pravega odnosa do manjšinskih vprašanj je odvisno nadaljnje dogovarjanje in načrtovanje med državami tega strateškega območja nove Evrope. Predsednik Pavšič je naglasil potrebo, da se mora naša skupnost opremiti s strategijo ob nastalem položaju, strniti svoje vrste okoli nekaterih prioritetnih vprašanj in resno analizirati razloge za nekatere volilne neuspehe. Potrebno je večje dogovarjanje med raznimi subjekti, prodornejša strategija, večji stik s teritorijem in manj konfliktnosti. Izidi volitev so še ostreje izpostavili večkrat izraženo potrebo SKGZ po manjšinskem zastopstvu, ki bi znalo strateško in prioritetno izbirati in odločati. Nastanek novih političnih subjektov zahteva tudi od naše skupnosti, da opusti stare in nekoristne delitve in da išče skozi dialog sintezo in učinkovito nastopanje. Na seji Izvršnega odbora, katere se je udeležil tudi novoizvoljeni deželni svetnik Igor Gabrovec, so si bili edini v ugotovitivi, da v zdajšnjem slovenskem zastopstvo v deželnem svetu zaskrblja odsotnost slovenskega predstavnika iz vrst Demokratske stranke, to je največje stranke levosredinskega pola. Nastali položaj zna imeti določene posledice in zato je naloga predvsem slovenskih voditeljev te stranke, da primerno ukrepajo. Po drugi strani pa je pozitivno, da je v parlamentu zagotovljena prisotnost Slovenke v osebi Tamare Blažina, kateri SKGZ čestita, kakor tudi Igorju Gabrovcu in Igorju Kocjančiču, ki bosta sedela v deželni skupščini. Krovna organizacija ne skriva skrbi za nadaljnje uresničevanje zakonskih norm tako na vsedržavni kot tudi na deželni ravni. V tem smislu je velikega pomena, da bi novi predsednik Dežele FJK Renzo Tondo odobril tabelo občin, v katerih se bodo izvajale norme zaščitnega zakona. Ravno tako je pomembno, da čimprej steječejo vsi postopki, ki jih predvideva novi deželni zakon za slovensko manjšino in da se ustvarijo vsi pogoji (predvsem s finančnega vidika) za nemoteno delovanje naših ustanov in organizacij. In prav pristopi rimske in deželne vlade do teh argumentov bodo močan pokazatelj, kako desnosredinski izvršni oblasti nameravata obravnavati manjšinsko vprašanje. Predsednik Pavšič je bil mnenja, da bosta morali prav kovni organizaciji, SSO in SKGZ, prevzeti pobudo ter ustvariti stalen in kostruktiven dialog z Rimom in našo deželo. Po drugi strani pa bosta morali še tesneje sodelovati z vsemi tistimi nam naklonjenimi politiki, v prvi vrsti z obema slovenskima deželnima svetnikoma in s senatorko Tamaro Blažina. Slovenska kulturno-gospodarska zveza se zahvaljuje vladnemu podtajniku Milošu Budinu ter svetnikom Bruni Zorzini, Igorju Dolencu in preminulemu Mirku Špacapanu za njihovo stalno in konkretno pomoč, ki so jo izkazali naši narodni skupnosti. V nadaljevanju seje so se člani izvršnega sveta seznanili z delom posebne delovne skupine (Slori, SKGZ in SSO), ki je nastala z namenom, da zariše razvojne perspektive zamejskega raziskovalnega inštituta. Na seji so bili mnenja, da je treba s tem delom nadaljevati in na podlagi predlogov, ki se bodo izoblikovali, se tudi kadrovsko opremiti. Pred nedavnim je potekala skupščina SSG, na kateri so podali oceno o delu, uspehih in težavah znotraj naše osrednje gledališke ustanove. SKGZ je mnenja, da tudi spričo novih politično-upravnih scenarijev bo potrebno ustvariti vse pogoje, da naše ustanove, začenši pri tistih največjih, ne zaidejo v določene finančne težave in da delujejo na podlagi razpoložljivih sredstev. Po drugi strani pa je naloga politike, da poišče instrumente in rešitve, da je našim ustanovam zagotovoljen obstoj in razvoj.