Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Odprtje Palčičeve razstave v Čedadu

21/11/2010

PRIMORSKI DNEVNIK, 21. novembra 2010

ČEDAD - Po poletni veliki tržaški razstavi se je slikar Klavdij Palčič ob letošnjem življenjskem jubileju včeraj predstavil tudi v Čedadu. Tudi tokrat na pobudo Slovenske kulturno gospodarske zveze in v sodelovanju s Kulturnim društvom Ivan Trinko. Za razstavo je bilo izbrano čudovito okolje nekdanje cerkve Marije bičanih (La Madonna dei battuti) tik pred znamenitim Hudičevim mostom. Gre za prostor, kjer umetniška dela zablestijo v posebno sugestivni luči in prav tako so včeraj na obiskovalce delovale Palčičeve stvaritve iz niza Prehajanja.

Slikarja je v imenu Kulturnega društva Ivan Trinko najprej predstavila Lucia Trusgnach, rekoč, da je društvu v čast prirediti razstavo umetnika, ki je bli vrsto let tudi angažiran družbeno kulturni delavec in voditelj med Slovenci v Italiji. Zadovoljstvo je v imenu čedajske občinske uprave izrekel odbornik Mario Strazzolini, ki je prinesel tudi pozdrav čedajskega parlamentarca Carla Monaia. Predsednicaa SKGZ za videmsko pokrajino Luigia Negro pa je v svojem pozdravu še zlasti izpostavila dejstvo, da gre pri Palčiču za človeka, ki je pretežni del svojega življenja angažirano posvetil kulturi in umetnosti. SKGZ je z veseljem priredila njegovo razstavo tudi v videnski pokrajini, saj sta prav kultura in umetnost najučinkovitejši sredstvi dialoga, sožitja in komunikacije med ljudmi. O razstavi je kot eden od sponzorjev laskave besede izrekel tudi predsednik Čedajske banke Lorenzo Pelizzo.

Daljši in poglobljen predstavitveni nagovor je imela uveljavljena beneška umetnica Luisa Tomasetig, ki je med drugim povedala: »Dela Klavdija Palčiča oddajajo toplino, ki prevzema. So viden dokaz, da velja ustvarjati. To so dela, ki jih fotografija in video ne moreta prikazati, ker jih je treba gledati v vseh plasteh materije, v dinamiki znaka, ki je ostal živ skozi čas, v moči rdeče barve, v nakazovanju teles in likov, ki niso posnemanje resnice ampak simbol človeka in sestavni del umetnine. Lepo si je vzeti čas za umetniško delo. Pravi čas gledanja nam omogoča da vidimo dlje in da, na primer, opazimo kako kompozicije iz slike kažejo na nekaj kar se nadaljuje zunaj, izven platna, in je sad razmišljanja in vrednot, ki jih nekateri umetniki znajo začutiti in posredovati skozi svoje delo.

Slike označuje ostra in surova lepota, ki postane presenetljivo nežna, arhaična in ganljiva v kipih, ter nas približa človeku in njegovim mitom. Mit se ni zaključil v preteklosti, ampak nas tiho spremlja skozi življenje.
Ob avtorju kot je Palčič bi se bilo treba vprašati kolikšno težo ima misel, podlaga njegovih del. Misel, kjer se ozira nase kot človeka, kot osebe v stiku z drugimi, torej v družbi in v svetu.
Biti človek pomeni hraniti o tem zavest, čeprav to zahteva čas, je naporno in boleče - ali pa sploh ne.
Biti človeški do dna pomeni pogumno gojiti svojo misel in jo izraziti navzven, pomeni razmišljati zavestno v svetu, kjer vladata neodgovornost in konformizem. Biti človeški pomeni prevzeti nase odgovornost do razmišljanja.

Rada si predstavljam, da kdor stoji pred temi deli in začuti njihovo izrazno moč, se tudi vpraša o svojem bivanju in se, po zgledu velikega umetnika, tudi sam navadi izreči: »jaz sem«, »jaz mislim«, »jaz čutim« nekaj kar je res moje in ne le sadež, ki ga je pobral, čeprav gnilega, samo ker je bil na najnižji veji«, je povedala Luisa Tomasetig.

Klavdij Palčič se je ob zahvali za izrečene misli spomnil, kako je pred leti zahajal v Benečijo, zlasti v Grmek, kjer so takrat na starih statvah beneška dekleta tkala tapisone po vzorcih uveljavljenih umetnikov naše dežele. Bil je to eden od poskusov, kako ob ustvarjalnosti ovrednotiti staro obrt in še danes je marsikje videti viseti tapisone iz tedanje produkcije. Umetnik pa je za to priložnost tudi marsikaj zanimivega razkril o svojih stvaritvah.
Zaključna razstava iz niza Prehajanja ob Pačičevem življenjskem jubileju bo jutri v Kulturnem domu v Gorici. (du)