Opletanje z dvojezičnostjo

23/03/2018

 

 

OBČINA TRST - Mestna uprava meni, da slovenščina nima domovinske pravice v središču mesta

 

Tržaška občinska uprava noče razobesiti dvojezičnih uradnih sporočil v središču mesta, saj vztraja pri argumentu, da ima slovenščina domovinsko pravico le na Krasu in v predmestju. Zgodba se vleče kot jara kača, novo poglavje pa dobiva te dni, ko se v tiskarnah pripravljajo razglasi pred deželnimi volitvami, ki so razpisane za 29. april.

Na vprašanje dvojezičnih uradnih sporočil v Trstu je že konec januarja, ko se je Italija pripravljala na marčevske parlamentarne volitve, opozoril vodja pravno-posvetovalne delavnice Slovenske kulturno-gospodarske zveze Livio Semolič. Pisal je vladni komisarki v Trstu Annapaoli Porzio in jo spomnil na določila državnega zaščitnega zakona.

Porziova je s Semoličevim dopisom seznanila občino, hkrati pa sta se z isto zahtevo tržaška občinska svetnika Valentina Repini in Igor Švab zglasila pri županu Robertu Dipiazzi prav na slovenski kulturni praznik. Uradni odgovor tržaške občine je v skopem pismu sredi februarja dal generalni sekretar Santi Terranova.

Zahtevo je zavrnil, češ da nima pravne podlage. Svetnika je obenem spomnil, da se je na državni in deželni ravni zvrstilo več vlad, občina pa je zakon izvajala vselej na enak način.

Uradni odgovor občine je romal tudi do vladne komisarke, ki je njegovo vsebino povzela tudi Semoliču. Ta pa je vladni komisarki na začetku marca znova poslal pismo in jo opozoril, da Občina Gorica zakon tolmači drugače, saj so tam dvojezična uradna sporočila izobešena po vsem mestu in ob volitvah tudi na vsakem volišču.

Zakaj v Gorici in Trstu različno razumejo zakon, lahko sklepamo iz njegove kompleksne vsebine. Četrti člen je namreč naložil Paritetnemu odboru naj začrta območje, kjer naj veljajo zaščitne norme, in v tem dokumentu - sprejetem z odlokom predsednika republike - piše, da tržaško mestno središče ni dvojezično območje. To je določilo, s katerim Občina Trsta zagovarja svoje stališče. Toda v Gorici je prodrla drugačna argumentacija, ki sloni na določilu osmega člena. Ta določa, da morajo občine na Tržaškem, Goriškem in Videmskem - ne glede na seznam Paritetnega odbora - vsekakor poskrbeti, da nekatere uradne akte objavijo tudi v slovenščini, pri čemer so izrecno omenjena tudi javna sporočila in uradne objave (v izvirniku: agli avvisi e alle pubblicazioni ufficiali).

»Sklic volitev in vse, kar sodi k volitvam, je tipičen primer tega,« pravi Livio Semolič, ki si želi, da bi Slovenci zavzeto nastopili za izbojevanje te pravice. »Gre za pomembno vprašanje, saj Slovenci v Trstu ne živijo le na Krasu in v periferiji, ampak tudi v središču mesta. Ni prav, da so mestni Slovenci prikrajšani, še posebej, če pomislimo, da v Gorici te diskriminacije ni.«

Peter Verč