Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Parlamentarno in deželno zastopstvo - od zaščite do ustavne spremembe

06/12/2018

»Parlamentarno in deželno zastopstvo – od zaščitnega zakona do ustavne spremembe«, je naslov javne debate, ki jo Slovenska kulturno-gospodarska zveza prireja v petek, 7. decembra, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Na njej bodo sodelovali senatorka Tatjana Rojc, deželni svetnik in deželni tajnik stranke Slovenska skupnost Igor Gabrovec, nekdanji vladni podtajnik in senator Miloš Budin ter predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Večer bo povezoval novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence.

Vprašanje je ta čas v središču pozornosti tako znotraj narodne skupnosti kot tudi v bilateralnih institucionalnih odnosih med Italijo in Slovenijo. Stranke levice in leve sredine so vse od povojnega časa zagotavljale prisotnost slovenskega predstavnika v senatu oz. poslanski zbornici. Zaradi velikih sprememb na italijanski politični sceni pa so se možnosti naše prisotnosti v rimskem parlamentu krepko zmanjšale. Potrebno je torej poiskati novo rešitev, ki bo naši skupnosti zagotavljala zastopanost tako v senatu kot v poslanski zbornici, kot predvideva zaščitni zakon.

Vse bolj očitno je, da besedilo zaščitnega zakona ne jamči izvolitve naših predstavnikov v parlament. Katere so torej možnosti, da si naša narodna skupnost zagotovi v volilnem zakonu taka izhodišča, ki ji bodo jamčila prisotnost v parlamentu?

O teh in drugih vprašanjih bo tekla beseda na petkovi javni debati. Razumeti moramo, ali obstaja v manjšini skupno stališče in katere so konkretne možnosti za izvolitev Slovenca v obeh vejah parlamenta. V Rimu potekajo razprave in pogajanja o zmanjšanju števila senatorjev in poslancev, kar še dodatno otežkoča možnosti izvolitve slovenskega predstavnika.

Vzporedno se postavlja tudi problem slovenske prisotnosti v deželnem svetu. Težko si je zamisliti, da bi bili Slovenci v prihodnosti šibko zastopani ali celo odsotni v deželni skupščini, saj Dežela FJK uživa posebno avtonomijo prav zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti.

Nazadnje bi kazalo razumeti tudi, katero je stališče Dežele do teh vprašanj. Razumeti moramo, če obstaja določena politična strategija, ki bi naši skupnosti omogočila tudi v prihodnosti primerno zastopanost tako v rimskem parlamentu kot v deželnem svetu. Bodo zastopniki naše skupnosti znali najti skupni predlog, ki bi ga zagovarjali pred institucionalnimi in političnimi sogovorniki? Je manjšina zmožna nastopiti povezano okoli tega vprašanja?