Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Pismo uredništvu - Financiranje manjšine

19/03/2010

Prof. Samo Pahor, nedvomno odigrava neprecenljivo vlogo v skrbi za uveljavljanje manjšinskih pravic. Glede samega financiranja, ki izhaja iz zaščitnega zakona, pa je v rubriki pisma uredništvu posredoval javnosti dokaj zavajajoče informacije, ko je istovetil skupni znesek 10 milijonov €, ki naj bi jih država namenila izvajanju vseh členov zaščitnega zakona 38, z zneskom 4 milijonov €, ki je v finančnem zakonu 2010 vpisan za financiranje izključno 16. člena in sicer za manjšinske organizacije in dejavnosti. V tem 16.členu je jasno zapisano, da se za leto 2002 nameni manjšini 10 milijard lir in da se višina tega sklada v naslednjih letih določa s finančnim zakonom. To seveda nudi možnost katerekoli spremembe, kot se je tudi izkazalo še posebno v triletnem finančnem planu 2009/11. V ostalih členih zaščitnega zakona, ki predpostavljajo državno financiranja npr. čl. 8 (Raba slovenskega jezika v javni upravi); čl.10 (javni napisi in toponimi); čl.11 (javno šolstvo); čl.12 (določila za videmsko pokrajino) itd. pa je določena najvišja možna vsota, torej zgornji limit »? autorizzata la spesa massima«. Torej, če poenostavim: zakonodajalec je v vseh členih, ki zadevajo finančno kritje določil zgornjo mejo financiranja, razen v 16. členu, kjer od leta 2003 naprej ni več nobenih konkretnih vsot, razen napotka, da se znesek določi letno s finančnim zakonom. In prav glede tega člena slovenska manjšina sprašuje sistemsko finančno ureditev, kjer obstoj in razvoj slovenskih organizacij naj ne bi bil več odvisen od političnega ozračja, ampak bi se zakonsko določilo vsaj spodnjo mejo državne finančne podpore, pod katero se ne bi smel spustiti noben finančni zakon. Taka sistemska rešitev bi tudi omogočila normalno načrtovanje dela našim organizacijam in ne vsakoletno trepetanje, kot se danes dogaja. Vsekakor letos ni šlo za nobeno razliko šestih milijonov evrov (brez prilagoditve stopnji draginje), kot navaja prof. Samo Pahor, pač pa »samo« za en milijon razlike od petih milijonov evrov, ki smo jih bili do leta 2008 deležni v finančnem zakonu za manjšinske organizacije in dejavnosti kot navaja člen 16. Kako in v kolikšni meri so dejansko financirani ostali členi zakona, ki zadevajo tudi javne uprave in za katere je predvidenih ostalih pet milijonov evrov pa kdaj drugič.

Livio Semolič, deželni tajnik SKGZ