Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Pismo uredništvu - Goriško srečanje SKGZ

19/03/2010

PISMA UREDNIŠTVU - Goriško srečanje SKGZ

Julijanu Čavdku, pokrajinskem tajniku Slovenske skupnosti, ki SKGZ-ju postavlja javno vprašanje, zakaj na srečanje naše krovne organizacije z nekaterimi strankami levo-sredinske koalicije ni bila povabljena stranka Slovenska skupnost, bom odgovoril s skoraj istim vprašanjem, ki ga nam postavlja Čavdek. Z zanimanjem sem prebral poročilo z dne 5. marca letos o srečanju med predstavništvoma Sveta slovenskih organizacij in stranke Slovenske skupnosti v Nabrežini. Kot je v poročilu podano, je bilo na srečanju govora tudi o splošnem kriznem finančnem stanju v manjšini ter o potrebi po iskanju potrebnih sinergij med organizacijami civilne družbe in političnimi strankami. Na srečanju je bila izpostavljena potreba, da se ponovno zažene vloga Sveta za Slovence v zamejstvu pri slovenski vladi, ki v zadnjem obdobju kar miruje. Prav tako je bilo rečeno, da mora slovenska manjšinska koordinacija Slomak čim prej dobiti novega predsednika, in to na osnovi njenih ustanovnih pravil. Glede finančnih dotacij je bilo še posebej izpostavljeno, da »vračilo« krivično odvzetega milijona evrov vse prej kot rešuje težko finančno stanje, ki je nastalo zlasti zaradi več let neprilagojenih finančnih dotacij. Slednje so na istem nivoju že skoraj poldrugo desetletje, kar je seveda drastično zmanjšalo njihovo začetno vrednost. V tiskovnem sporočilu nadalje piše, da je potrebno, da se na politični ravni čim prej ponovno sestane nekdanje »skupno zastopstvo«, ki je kljub vsemu še vedno edina oblika soočanja in dogovarjanja ob upoštevanju različnih političnih občutljivosti v manjšini. Tak pristop naj bo tudi vodilo pri uvajanju potrebnih reform in pri iskanju povezav med subjekti, ki delujejo na sličnih področjih. SSO je sicer, kot ena izmed dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, suverena pri svojih odločitvah in navezah, vseeno pa me zanimajo vzroki, zaradi katerih ni smatrala potrebno, da povabi na srečanje drugo krovno organizacijo in slovenske komponente Demokratske stranke, Stranke komunistične prenove in Stranke italijanskih in slovenskih komunistov, ki se nahajajo v sklopu leve sredine. Marsikje soupravljajo javne uprave skupaj z etnično stranko, ki je bila prisotna na zgoraj omenjenem srečanju v Nabrežini. Z res iskrenim zanimanjem bom prebral odgovor na ta moja vprašanja v prepričanju, da toliko zaželene reforme bodo uspešne, v kolikor bodo izraz prizadevanj po čim širšem sodelovanju in enotnosti, kljub obstoječim razlikam.

Marino Marsič,deželni organizacijski tajnik SKGZ