Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Po poletnem premoru krovni organizaciji SKGZ in SSO pred pomembnimi izzivi

08/09/2006

Ob zaključku poletnega premora sta se predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji Rudi Pavšič (SKGZ) in Drago Štoka (SSO) sestala in obravnavala prioritetno lestvico posegov, ki jih krovni organizaciji načrtujeta v prihodnjih mesecih. Srečanje obenem sodi v okvir dogovorjenih stalnih kontaktov med vodstvi obeh organizacij. V tem smislu sta Štoka in Pavšič posvetila posebno pozornost prihodnjim pobudam v odnosu do Prodijev vlade, ki bodo ciljale nadoknaditi zamujeni čas v izvajanju zaščitenega zakona. Krovni organizaciji bosta stopili v stik s pristojnimi funkcionarji in politiki v Rimu z namenom, da bi se predsednik Prodi med prihodnjim obiskom v FJK srečal tudi z zastopstvom slovenske manjšine. Še prej pa naj bi prišlo do operativnega sestanka s tajnikom na predsedstvu vlade Enricom Letto.
Na dnevnem redu pogovora je bilo tudi vprašanje novega deželnega zakona, ki bo urejal odnose s slovensko manjšino. Potrebno je, da gre zakon čim prej v razpravo deželnega sveta in da se v čim večji meri ohrani besedilo osnutka. Tako bo deželni zakon bistveno dopolnil državni zakon 38 iz leta 2001 in okvirni zakon 482 iz leta 1999. To bo obenem utrdilo vlogo slovenske manjšine in izboljšalo njene institucionalne odnose z deželno upravo. Potrebno je, da se tudi v sklopu manjšine ponovno definira omizje, pri katerem naj sodelujejo predstavniki političnih opcij v logiki nekdanjega skupnega zastopstva. Tako omizje bi bilo pristojno za obravnavanje pomembnejših vprašanj, ki zadevajo odnose z Rimom in Ljubljano ter tudi same strateški odločitve znotraj manjšine. V tem smislu je koristno vzpostaviti trajen stik in torej trajno soudeležbo petih slovenskih deželnih svetovalcev in obeh državnih podtajnikov Budina in Rosata. Glede zakona RS o Slovencih zunaj meja matične domovine je že skrajni čas, da nastajajoči svet za manjšine začne z delom in s tem ustvari delovni okvir odnosov med Ljubljano in zamejstvom. Predmet pogovora med Štoko in Pavšičem je bilo tudi vprašanje načrtovane spravne geste na meddržavnem nivoju, ki mora nujno sloneti na vzajemnem priznanju dostojanstva in simbolnih krajev spomina, ki jih določita spravljajoči se strani. Pri tem odigrava spomenik Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču posebno vlogo. O vseh obravnavanih problematikah bo tekla poglobljena razprava na bližnjem sestanku tajništev obeh krovnih organizacij oz. na razširjenem srečanju koordinacijskega odbora SKGZ-SSO.