Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Pokrajinski svet SKGZ za Tržaško o slovenščini med Italijane

25/06/2004

Pomen tečajev slovenskega jezika za italijansko govoreče someščane kot prvi korak v smeri promocije spoznavanja slovenske kulture in tradicije je bila glavna točka na dnevnem redu seje pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, ki se je spričo predpočitniškega časa odvijala v prostorih Fabčeve kraške domačije v Mavhinjah, sami seji pa je sledila prijetna družabnost. Uvodoma je pokrajinski predsednik SKGZ Igor Gabrovec na kratko ocenil nedavne volitve, ko so bile obnovljene tudi tri občinske uprave na Tržaškem. V tem smislu je Gabrovec ugotavljal, da je politična konfrontacija potekala vseskozi na visoki in politično zreli ravni, saj razen redkih primerov nismo bili priča dialektičnim ekscesom, ki so označili volilno kampanjo na Goriškem. Na sejo pokrajinskega sveta so bili vabljeni tudi novoizvoljeni župani, saj si bo SKGZ tudi v prihodnje prizadevala za konkretno sodelovanje s krajevnimi javnimi upravami. Predsednik Gabrovec je v svojem posegu posebej obsodil strumentalizacije, ki se jih tržaška nacionalistična desnica poslužuje ob vsaki možni priložnosti. Teh je bilo v zadnjem obdobju kar nekaj, od manipulacije s shodom alpincev pa vse do vsiljevanja šolam trikolorištičnih paketov, izvzete pa niso bili niti športne pobude, kot je bila italijanska kolesarska dirka. Desničarskim veljakom, pa še nekaterim drugim razposajenim idiotom, v tej luči prav pridejo tudi kamniti napisi na obmejnih vrhovih, zato da zgodovinska dejstva prilagajajo trenutnim političnim skominam. Tematizirana seja pokrajinskega sveta SKGZ je nosila naslov »Slovenščina med Italijane: pomen jezikovnih tečajev in drugih kulturnih dejavnosti.« Uvodno poročilo je bilo zaupano prof. Jasni Rauber, ki se že vrsto let ukvarja z jezikovnim tečaji slovenščine za Italijane. V svojem izvajanju je prof. Rauberjeva podala podroben pregled obstoječih tečajev, ki so se v zadnjih desetletjih odvijali na pobudo tako občinskih uprav kot tudi nekaterih društev in Italijanske ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture. Slednja je edina tovrstna ustanova, ki že vrsto let vztraja z večstopenjskimi tečaji slovenščine v samem središču Trsta. Poročilo prof. Jasne Rauber je dopolnila prof. Aurora Gabrovec Kobau, ki je v minulih letih vodila jezikoven tečaje v Nabrežini. Ugotovljeno je bilo, da s strani italijansko govorečih narašča zanimanje za slovenski jezik, kar gre pripisati različnim vzgibom: nekateri s tem obujajo svoje slovenske korenine, drugi potrebujejo znanje slovenščine zaradi uspešnejšega vključevanja v delovno tržišče, spet tretjim se zdi dokaj normalno, da tukajšnji prebivalci vsaj minimalno obvladajo oba glavna jezika obmejnega prostora. Pričakovati je, da se bo normaliziranje odnosov med slovensko in italijansko skupnostjo še nadaljevalo in okrepilo, samo izvajanje zaščitnih zakonodaj pa naj bi že itak spodbujalo vidljivost manjšinskih jezikov v javnosti. Uvodnemu poročilu je sledila zanimiva razprava, v katero so posegli številni člani pokrajinskega sveta ter novoizvoljena dolinska županja prof. Fulvia Premolin. Pozitivno je bilo ocenjeno veliko število subjektov, ki so v teh letih prirejali jezikovne tečaje po vsej pokrajini, obenem pa se je pokazala potreba po evidentiranju strukture, ki naj nudi strokovno oporo in primerno pedagoško izpopolnjevanje poučevalcem jezika. V preteklosti je v sklopu SDZPI že potekal podoben tečaj, ki bi ga po mnenju pokrajinskega sveta SKGZ veljalo ponoviti in še razvijati. Poznavanje in razumevanje jezika predstavlja nedvomno prvi pogoj, zato da se italijanska večina lahko približa slovenskim kulturnim pobudam, od literature pa vse do teatra. Tak postopek lahko bistveno pripomore tudi k premoščanju starih delitev in predsodkov, za katere v razširjeni Evropi ni več prostora. Tovrstne kulturne dejavnosti, se pravi promocija poznavanja obeh jezikov in obeh kultur ob meji, pa lahko upravičeno črpajo sredstva tudi iz evropskih programov. Ob zaključku seje se je pokrajinski predsednik SKGZ posebej zahvalil Jasni Rauber in Aurori Gabrovec, ki sta s svojimi posegi bistveno obogatili razpravo in sklepe pokrajinskega organa SKGZ.