Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Pomanjkanje občinskih tajnikov: problem lahko reši Dežela!

08/11/2006

V zvezi z odprtim vprašanjem hudega pomanjkanja občinskih tajnikov z znanjem slovenskega jezika, ki je v zadnjem obdobju ponovno odjeknilo v javnosti, je pokrajinski predsednik SKGZ Igor Gabrovec izpostavil dejstvo, da sta krovni organizaciji SKGZ in SSO že pred poldrugim letom opozorili Deželo na problem, ki je bil že zelo občuten predvsem v dvojezičnih občinah na Tržaškem. Takrat sta krovni organizaciji imeli poglobljeno posvetovanje s skupino pravnih izvedencev in nekaterih mladih funkcionarjev, ki so večinoma zaposleni v okviru javnih uprav na Tržaškem in Goriškem. Na dnevnem redu je bilo stanje razpoložjivih pravnih profilov v javni upravi, predvsem pa še snujoči se deželni zakon o reformi krajevnih javnih uprav. Posebej občutena in izpostavljena je bila nuja, da se s tem zakonom primerno uredi tudi vprašanje statusa in imenovanja figure občinskega tajnika (z znanjem slovenskega jezika), ki je za naše občine še posebej pereče. To dobro razumejo predvsem župani. Dežela FJK razpolaga namreč s primarno zakonodajno pristojnostjo na področju ureditve krajevnih uprav in specifičnega statusa občinskega tajnika (ZO št. 267/2000 – člen 105). Na državni ravni je v teku razprava o umestnosti te poklicne figure, ki je bila v zadnjih letih – vzporedno z uvajanjem reforme krajevnih uprav – prikrajšana za številne pristojnosti (v glavnem opravlja danes tajnik funkcijo pravnega svetovalca občinskih organov.) Ob tem se postavlja problem pogojev za pridobitev zadevnega statusa. Predviden je namreč natečaj, ki se odvija izključno v Rimu in temelji na poznavanju državne zakonodaje. Za prepustitev k natečaju niso predvideni, ob univerzitetni diplomi, nikakršni posebni pogoji. Tako se dogaja, da večina »zmagovalcev« ne razpolaga z nikakršno delovno izkušnjo pri krajevnih upravah. Poleg tega temelji danes delovanje krajevnih uprav v glavnem na deželni zakonodaji, a tudi konkretno poznavanje krajevnih posebnosti zadobiva – v duhu uvajanja federalizma – čedalje večji pomen pri upravljanju. Kolikor je sicer pomanjkanje občinskih tajnikov občuteno bodisi na državni kot na deželni ravni, je Vsedržavno združenje italijanskih občin (ANCI) je že ob obravnavanju državnega finančnega zakona za leto 2005 predložilo nekatere popravke. Na osnovi le-teh naj bi bilo županom – vsaj v manjših občinah - omogočeno tudi neposredno imenovanje občinskih funkcionarjev, ki razpolagajo s pravno univerzitetno diplomo. V naši deželi najdemo figure vodilnih funkcionarjev (t.i. »dirigenti«) le v redkih velikih občinah (Trst, Gorica, Videm, Pordenon.) Zato menimo, da bi morala Dežela, pri oblikovanju “vstopnih pogojev” primerno upoštevati tudi pozicijo kadrov z uradno dodeljenimi pristojnostmi vodilnih funkcionarjev a brez naziva slednjih (člena 107 in 109 Pov. Zak. Dol 267/2000), ki delujejo v številnih manjših občinah (funkcionarji - kategorija “D” nove deželne kolektivne delovne pogodbe) in ki jih odlikuje vsaj nekajletna izkušnja pri opravljanju vodilnih upravnih funkcij (npr. 5 let). Ravno funkcionarji so namreč v veliki večini občin edini vodilni kader in so zato dobro seznanjeni z vsemi postopki delovanja krajevnih uprav in z zadevnim družbenim kontekstom. Za podobno rešitev so se odločili tudi v dveh drugih deželah s posebnim statutom, kjer so naseljene zaščitene jezikovne skupnosti: Dolina Aosta in Trident in Gornje Poadižje. Zadevna deželna zakonodaja predvideva namreč »odprt seznam« (albo aperto) oziroma da so tajniki »občinski funkcionarji.« „Vprašanje pomanjkanja občinskih tajnikov z znanjem slovenskega jezika je torej rešljivo, saj ima Dežela vse institucionalne instrumente, da odgovori na potrebe in pričakovanja županov. Vsako odlašanje pa že danes hudo oškoduje in omejuje delovanje številnih Občin, med katere spadajo vse dvojezične občine na Tržaškem in še druge“ zaključuje pokrajinski predsednik SKGZ Igor Gabrovec.