Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Pomanjkljiva dvojezičnost pri računih podjetja Irisacqua

16/08/2016
Mirio Bolzan in Livio Semolič

Če želijo Goričani prejemati na dom trijezični račun za vodarino, morajo vložiti prošnjo na urad podjetja Irisacqua. Če se potrudijo, bodo obrazec - sicer v italijanskem jeziku - našli na spletni strani omenjenega podjetja, ki pa je trijezična. V prejšnjih letih so iz podjetja nekaj časa pošiljali trijezične račune večjemu delu gospodinjstev v goriški pokrajini. Pred dvema letoma so zamenjali računalniški sistem, pa je tudi ta dobra praksa šla po vodi. Nekateri zdaj ponovno prejemajo na dom trijezične račune, vendar ne vsi, poleg tega na računih šumniki nimajo strešic.
Da bi se rešila odprta vprašanja in spet uvedle dobre prakse v večjezikovnem okolju, se je s predsednikom podjetja Irisacqua Miriom Bolzanom sestal vodja pravne posvetovalnice SKGZ Livio Semolič. »V uradih nisem prejel odgovora, zakaj na računih in dokumentih, ki jih izdaja Irisacqua, šumniki nimajo strešic. Zato sem se obrnil na predsednika. Pohvalno je, da podjetje Irisacqua že nekaj časa izdaja trijezične račune - to je lep zgled za vsa javna podjetja -, a sem sogovornika tudi opozoril, da bi jih morali pošiljati prav vsem gospodinjstvom, ne pa samo tistim, ki zanje zaprosijo,« je povedal Semolič in pojasnil, da so šumniki sicer prisotni v besedilih na trijezičnih računih, ni pa jih v imenih in priimkih naslovnikov. »Ugotovili smo, da prihaja do tehnične težave, ko gre račun v tisk. Problem je vezan na računalniško platformo, ki je Irisacqua neposredno ne upravlja. Bolzan je zato zagotovil, da se bodo obrnili na računalniško podjetje, ki upravlja platformo, zato da se bo težava rešila.«
Semolič zdaj napoveduje, da se bo v kratkem srečal s predstavniki še drugih javnih podjetij in preverjal, ali spoštujejo zaščitni zakon, ki predvideva uporabo slovenščine. »Vse skupaj je nekoliko neorganizirano, vsak gre po svoje. Kakorkoli že, opažamo postopne korake naprej, kar je vsekakor spodbudno z ozirom na ostalo deželno realnost, kjer je naša manjšina prisotna,« dodaja.
In še skok v preteklost. Naš bralec je med starimi dokumenti, ki jih je hranil na domu, našel dvojezičen račun za vodarino, ki ga je goriško komunalno podjetje izdalo 12. junija 1946, ko je bila Gorica pod Zavezniško vojaško upravo. »Ob dejstvu, da danes izdajajo večjezične račune, se vračamo v čase, ko je bila dvojezičnost upoštevana. Čaka pa nas vsekakor še dokaj naporna pot, ker le z vsakdanjimi prizadevanji bomo dosegli čimbolj dosledno spoštovanje večjezičnosti,« je Livio Semolič pokomentiral 70-letni račun.
(dr)
(Primorski dnevnik, 14. avgusta 2016)