Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Posvet o gospodarski vlogi manjšin

24/10/2005

Delovno omizje o manjšinah v okviru Mešane komisije Republike Slovenije in Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine za obravnavanje skupnih razvojnih vprašanj

ZAKLJUČNI DOKUMENT

Delovno omizje o manjšinah je bilo ustanovljeno v okviru Mešane komisije Republike Slovenije in Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine za obravnavanje skupnih razvojnih vprašanj. Delovno omizje je mnenja, da ovrednotenje narodnostnih in jezikovnih skupnosti, njihove identitete, zgodovine, kulture in jezika je predpogoj za vsako nadaljnje obravnavanje manjšinske problematike s strani Dežele Furlanije - Julijske krajine in Republike Slovenije. V tem kontekstu je Delovno omizje o manjšinah pripravilo Posvet o gospodarski vlogi manjšin, ki je potekal 17. oktobra 2005 v Trstu ter 24. oktobra 2005 v Kopru. Ob zaključku posveta je bil sprejet pričujoči dokument, ki povzame razmišljanja in predlogov, ki so izšli na samem posvetu.

Manjšina, ki ne uspeva v lastni produkciji kulture, jezika, identitete je skupnost zapisana izginotju. Slovenska in italijanska skupnost pa proizvajata kulturo, jezik in identiteto na zelo visokih nivojih. Vendar manjšina, ki ni sposobna lastnega gospodarstva, ki je ob robu gospodarskih tokov, ki ne uspe biti protagonist lastne gospodarske rasti in torej ni soudeležena v splošni gospodarski rasti območja, kjer je zgodovinsko prisotna, taka manjšina tvega emarginiranje

Novi izzivi časa in prostora zahtevajo tudi od slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter italijanske v Istri, da se vključita v prizadevanje pri ovrednotenju geografsko-ekonomskih prednosti ozemlja, na katerem živita. Prevladujoči ekonomski razlog postaja mednarodno povezovanje v širšem zaledju. S pretokom dobrin in ob uresničevanju mednarodnih projektov je možno ovrednotenje obmejnega narodno mešanega prostora. Ob ugotovitvi, da razvoj gospodarskih dejavnosti ima tudi neposredno vez z razvojem drugih dejavnosti manjšinskih skupnosti, mora biti naša prioriteta v tem, kako konkretno nastopiti, da gospodarsko obogatimo obe manjšinski stvarnosti oziroma celotno območje, kjer živita manjšini in večinska naroda. Dejstvo je, da doživljamo vrsto pomembnih in perspektivnih integracijskih in drugačnih povezav, tako v širšem, kot v krajevnem smislu. Novi scenariji ponujajo obema manjšinskima skupnostma zanimive razvojne priložnosti, ki jih doslej obe manjšini nikoli nista še imeli.

Manjšine na tem območju predstavljajo povezovalno tkivo, ki povezuje zgodovinsko pluralen prostor, ki mu je usojeno, da postane del utripajočega srce nove Evrope. Predstavljajo zelo pomembno omrežje, ki ob primernem ovrednotenju lahko in mora odigravati pomembno vlogo v velikem razvojnem postopku, ki bo slonel prav na središčnosti celotne regije. Gre za nelahko vlogo, ki pa se ji manjšine skupaj z državnimi, deželnimi in krajevnimi oblastni ne morejo izmikati. Manjšine so bogastvo in priložnost, so naravni in aktivni vektorji, po katerih lahko tečeta meddeželno in čezmejno sodelovanje. Manjšine so ključen pospeševalec sodelovanja med bližnjimi državami ter opredeljujejo teritorij z edinstvenimi in neponovljivimi posebnostmi, zaradi katerih je toliko bolj prepoznaven tudi iz gospodarskega zornega kota. Manjšini potrebujeta za takšen pomemben izziv primerno povezanost in pomoč, da bosta lahko polno močno in z uspehom sooblikovali naš skupni in večjezični prostor. Sposobni morata biti izoblikovanja potrebnih razvojnih načrtov in se o njih dogovarjati s pristojnimi oblastmi na osnovi splošnih manjšinskih in širših interesov. Obenem morata biti manjšini sposobni medsebojne solidarnosti in vzajemne pomoči. Takšen pristop predpostavlja, da morajo biti predstavniki obeh manjšin sposobni aktivnega in trajnega sodelovanja.

V tem kontekstu ugotavljamo, da italijanska narodna skupnost še vedno ne razpolaga s primernimi zakonskimi in finančni instrumenti, da bi lahko ustvarila lastno gospodarsko osnovo. Slednja bi lahko nastala z instrumenti, ki jih je sama skupnost že nakazala. Posebej gre poudariti potrebo, da se ustanovi Združenje podjetnikov italijanske narodne skupnosti v Sloveniji.

Posvet o gospodarski vlogi manjšin je ponudil jasno vizijo, kakšna naj bo smer za gospodarsko afirmacijo prostora, v katerem zgodovinsko živita tudi slovenska in italijanska manjšina. Naša prioriteta je nedvomno kadrovske narave. Zato naj bo pozornost usmerjena v to smer. Ob pomoči Republike Slovenije ter Dežele FJK naj se nam omogoči srednjeročno investicijo v formiranje kadrov, ki izhajajo iz manjšinske stvarnosti in ki bodo namenjeni manjšinam a ne samo njim.

Taki kadri bodo obvladali obe kulturi in oba jezika, služili pa bodo potrebam tako manjšinskih krogov kot tudi širšega gospodarskega prostora. Zaradi lasten specifike bi taki kadri pospeševali prodor italijanskih podjetij na slovenski trg in slovenskih na italijanski. Potreba takih profilov je zaznavna tudi v strukturah javne uprave.

Zaradi povedanega predlagamo tri konkretne pobude, ki so zaokrožene v celoto in se medsebojno dopolnjujejo. Te so:

1) Ustanovitev Gospodarskega foruma.

2) Ustanovitev Razvojnega inštituta ob konkretnem sodelovanju Republike Slovenije in Dežele FJK.

3) Skupna Finančna družba.

4) Pravna in finančna podpora za ustanovitev gospodarske osnove italijanske manjšine.

Gospodarski forum bi sprejemal osnovne smernice gospodarskih aktivnosti obeh manjšin. Znotraj tega organizma naj bi specifični razvojni inštitut skrbel za kadrovanje v smeri gospodarskih potreb in stimuliranja podjetništva. Za praktično aplikacijo načrtov in predlogov, ki bi nastajali znotraj gospodarskega foruma oz. razvojnega inštituta je potrebno razviti projekt finančnega holdinga, za katerega so že bili postavljeni temelji in v katerem sta že prisotni obe manjšini. Predpogoj za to je ustanovitev ekonomske in finančne osnove italijanske manjšine.

Predlaga se tudi vključitev italijanske in slovenske narodne skupnosti v Sporazume o gospodarskem in čezmejnem sodelovanju med Italijo in Slovenijo. Pričakovati je, da se bo tovrstno sodelovanje razširilo še na druge države in dežele, kjer sta prisotni obe narodni manjšini.