Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Pot do slovenske sekcije se zdaj zdi ravna in hitra

13/06/2018
Na včerajšnji seji paritetnega odbora je za slovensko-italijansko tolmačenje skrbela prevajalka iz centralnega urada za slovenski jezik Laura Sgubin; njen nastop je otipljiv dokaz, da so urad vendarle pognali.

 

 

DEŽELA - Seja paritetnega odbora je bila večinoma posvečena glasbenemu šolstvu

TRST - Paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine se je včeraj na sedežu deželne vlade v Trstu prvič sestal ob navzočnosti prevajalke iz Centralnega urada za slovenski jezik. Gre za otipljiv dokaz, da je novi organ, ki naj bi gojil slovenščino v javni upravi Furlanije Julijske krajine, le začel delovati. Tega se je razveselila tudi predsednica odbora Ksenija Dobrila, ki je na novinarski konferenci po včerajšnji seji oznanila, da je urad s svojim delom začel maja. Koordinatorici in trem prevajalkam bosta v prihodnje v oporo še dva upravna uslužbenca.

 

Korak do sekcije na konservatoriju

Na sejo paritetnega odbora so bili vabljeni tudi vodja deželnega šolskega urada Igor Giacomini, predsednik tržaškega konservatorija Giuseppeja Tartinija Lorenzo Capaldo in zastopniki Glasbene matice, centra za glasbeno vzgojo Emila Komela ter krovnih organizacij SKGZ in SSO. Govor je bil namreč o 15. členu zaščitnega zakona, ki določa ustanovitev slovenske sekcije na tržaškem konservatoriju. Zaradi reforme glasbenega šolstva v Italiji so določila neuporabna, zato so navzoči prerešetali možnosti, kako bi se visokošolski glasbeni pouk lahko vendarle izvajal tudi v slovenskem jeziku.

Capaldo je poročal, da je sedanje vodstvo tržaškega konservatorija naklonjeno rešitvi, po kateri bi pouk potekal tudi v slovenščini, in sicer z ustanovitvijo slovenskega oddelka. Ta formalno ne bi bil upravno samostojen, pedagoško delo v slovenskem jeziku pa bi bilo vseeno neovirano.

Stališče tržaškega konservatorija mora sicer potrditi še profesorski zbor, glede na potek dogodkov pa ne kaže na zaplete. Na Tartinijevi šoli si namreč prizadevajo za posodobitev svoje ponudbe in za več evropskega duha, pri čemer tudi že tečejo pogovori z ljubljansko akademijo za glasbo o obojestranskem priznanju diplom oz. študijskih nazivov.

Ko bi na tržaškem konservatoriju ponujali pouk v slovenščini, bi vsekakor svojo vlogo dobili tudi Glasbena matica in center Emila Komela, so sklenili včeraj. Dve glasbeni šoli bi bili filter, skozi katerega bi konservatorij novačil ljudi.

 

Konvencija je nared

Paritetni odbor je sicer spet razpravljal o sistemski rešitvi, s katero bi deželna uprava, lokalna samouprava in koncesijska podjetja v Furlaniji Julijski krajini redno delovali tudi v slovenskem jeziku. Dežela, občine, občinske zveze in podjetja z javnim kapitalom bodo povezane v mreži, ki bo slonela predvsem na centralnemu uradu za slovenski jezik. Kdor bo pristopil k mreži, bo lahko dobival sredstva iz poglavja za rabo slovenskega jezika v javni upravi, moral pa bo pristati na revizijo lastnih dokumentov v slovenščini in v prihodnje sprejeti poenoteno izrazoslovje, ki ga bodo izbrali v centralnem uradu. Pravila za pristop k mreži so našteta v osnutku konvencije, ki jo paritetni odbor pošilja v presojo deželni vladi.

Navzoči na seji so tudi predlagali predsednici Kseniji Dobrila, naj se sreča z Massimilianom Fedrigo. Ta naj bi predstavil uradno stališče deželne vlade do vprašanj, ki tarejo slovensko manjšino. (pv)