Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Pravila novega volilnega zakona za aprilske politične volitve: zapleten mehanizem in vrsta neznank

09/03/2006

Spodnji članek je bil objavljen na straneh tednika Novi Matajur (ki dovoljuje objavo na spletnih straneh SKGZ) z dne 9. marca 2006. Avtor je časnikar Stojan Spetič, ki velja za odličnega poznavalca obravnavane tematike.

Glasovnica bo kakor prt, na njej kakih 40 simbolov

Teden pred veliko nočjo bomo glasovali za italijanski parlament, poslansko zbornico in senat, hkrati pa bomo nekako določili, katera koalicija naj nam vlada naslednjih pet let. Vladajoča desnica je malo pred božičem nenadoma spremenila volilni sistem, s katerim smo glasovali zadnje desetletje in je bil teritorialno enomandaten s proporčno korekturo. Po domače povedano, volili smo poslanca in senatorja v lastnem teritorialnem okrožju, kjer je zmagal kandidat, ki je prejel največ glasov. S tretjo glasovnico pa smo na strankartskih listah izvolili četrtino poslanske zbornice in temu smo rekli proporčna korektura. Kaj pa sedaj? Novi sistem je dokaj zapleten in neobičajen, zato ga bomo skušali razložiti bralcem na čimbolj enostaven način.

VOLIMO PO DEŽELAH Predvsem je novi volilni sistem, ki ga je napisal sedaj že odstavljeni minister za reforme Roberto Carderoli, kot sam priznava z jasnim ciljem, da čimbolj ponagaja Prodiju in njegovi koaliciji, dejansko ukinil volilna okrožja za zbornico in senat. Odslej poslance in senatorje volimo po deželah. Volilnih okrožij bo torej 25: 18 dežel, dve avtonomni pokrajini Trident in Bocen ter štiri okrožja za Italijane po svetu.

VSTOPNI PRAGOVI IN VEČINSKA NAGRADA Novi volilni sistem spodbuja ločevanje strank in list, saj uvaja za poslansko zbornico vstopni prag 2%, za senat pa 3%, vendar samo za stranke, ki so povezane v koalicijo, naprimer s Prodijem ali Berlusconijem. Stranka, ki ne prestopi vstopnega praga, ne bo imela izvoljenih članov parlamenta, njeni glasovi pa niso izgubljeni, ker jih bodo šeštevali skupaj z glasovi ostalih strank koalicije, ko se iztračuna zmagovalca volitev. Temu pripada večinska nagrada. V poslanski zbornici dobi zmagovita koalicija skupaj 340 poslancev, Za senat se večinska nagrada računa v vsaki deželi posebej in drugače. Zato se širijo tudi govorice, da bi v senatu utegnilo priti do izenačenega izida, kar bi znatno otežkočal vladanje ali prisilil koalicije k iskanju novih zaveznikov znotraj opozicije… Za ostale, recimo neuvrščene liste, je vstopni prag bistveno višji, 8 oziroma 10 odstotkov.

NARODNE MANJŠINE Za narodne manjšine je vstopni prag 20% glasov v deželi, kjer prebivajo. Dejansko velja samo za južnotirolske Nemce in prebivalce Doline Aosta.

SIMBOLI IN KOALICIJE NA GLASOVNICI Kako bomo torej volili? Zaradi nizkega vstopnega praga in sistema obračunavanja glasov bo na glasovnici kar mrgolelo kandidatnih list in njihovih simbolov. V naši deželi baje 18 za zbornico in 16 za senat. Pravijo, da bo glasovnica kakor prt velika, tudi zato, ker bodo simboli na njih po zakonu večji kot doslej, merili bodo tri centimetre v premeru. Na Viminalu baje že vadijo, kako prepogniti glasovnico šestkrat, preden jo bomo vrgli v skrinjico. Simboli strank bodo vsekakor postavljeni tako, da bodo stranke vsake koalicije skupaj na lestvici in na isti strani glasovnice.

NOBENIH PREFERENC Volilec bo torej prekrižal simbol stranke, kateri zaupa. In to je tudi vse, kajti novi volilni zakon ne dopušča nobenih preferenc. Samo emigranti po svetu bodo smeli oddati preference, kar je izjema, ki potrjuje pravilo. Z glasom, oddanim stranki, bo volilec potrdil tudi njeno kandidatno listo. Slednjo so, kot znano, oblikovala rimska poolitična vodstva s pomočjo krajevnih organov posameznih strank.

LESTVICE KANDIDATOV IN VRSTNI RED IZVOLJENIH Kaj pomenijo lestvice kandidatov, ki bodo izpostavljene tudi na voliščih? Predstavljajo vrstni red izvolitve kandidatov, kar pomeni, da ima največ možnosti za izvolitev nosilec, torej prvi na listi, nekaj manj drugi, tretji še manj in tako dalje.

IZRAČUN MOŽNOSTI Tu bi moral volilec sam razumeti, koliko možnosti izvolitve ima vsak kandidat. Vedeti mora, naprimer, da je v naši deželi za izvolitev enega senatorja potrebnih za polni kvocient nekaj več kot 14%, za poslanca pa 7,7% glasov, oziroma ostankov, ko bodo polni kvocienti izčrpani. Stranka, ki zbere 18% glasov lahko računa na enega senatorja (ostanek nekaj manj kot 4%) in dva poslanca (ostanek 3,3%). Izvoljeni bodo torej prvi na listi za senat in prva dva na listi za zbornico. Ostanki se z zapletenim sistemom obračunajo na vsedržavni ravni za zbornico, v okviru dežele pa za senat. Vendar lahko v tem namišljenem primeru predvidimo, da bo dotična stranka imela iz vsedržavnih ostankov, oziroma večinske nagrade možnost izvolitve še tretjega poslanca. V naši deželi izvolimo 7 senatorjev in 13 poslancev. Koalicija, ki bo v naši deželi prejela več glasov izvoli štiri senatorje, ostali pa tri.

ZAKLJUČEK Našim bralcem svetujemo, naj glasujejo tako, kakor jim veleva vest. Pri tem pa naj bodo čimbolj informirani. Preberejo naj kandidatne liste in si zapomnijo vrstni red, ki je pomemben za izvolitev. Naj si tudi zapomnijo, da bo njihov glas v vsakem primeru koristil koaliciji za dodelitev večinske nagrade, četudi bi glasovali za najmanjšo med strankami. Če pa hočejo prispevati k izvolitvi poslanca ali senatorja, naj skušajo sami izračunati, koliko možnosti imajo posamezne liste, da izvolijo člana parlamenta s polnim kvocientom ali z ostankom. Stranke, ki polnega kvocienta ne dosežejo, tekmujejo v igri ostankov z vsemi svojimi glasovi. Primer: med stranko, ki je izkoristila polni ovocient in ima 4% ostanka in stranko, ki polnega klvocienta ni dosegla, a ima 4,5% glasov, bo razpoložljivi sedež v parlamentu zasedla slednja. Če še bolj poenostavimo, lahko rečemo, da imajo pri večjih strankah veliko možnost ali celo gotovost izvolitve kandidati, ki so na prvih treh-štirih mestih na lestvici za zbornico, oziroma na prvih mestih za senat. Pri srednjih in manjših strankah pa za izvolitev tekmujejo samo prvi na listi. In drugi, če je nosilec liste vsedržavni voditelj, ki bo svoje mesto odstopil krajevnemu kandidatu. (S.Sp.)