Precej velike razlike, a tudi prepričanje, da Slovenci potrebujemo parlamentarca

28/02/2018

 

 

Predvolilno srečanje slovenskih kandidatov na pobudo SKGZ in SSO

Manjšina mora resno razmisliti o zajamčenem parlamentarnem predstavništvu

 

TRST - Slovenska manjšina je od vedno idejno, da ne rečemo ideološko pluralna in strankarsko pluralistična, kar posebej izstopa pred vsakršnimi volitvami. Vsaka volilna kampanja je vsekakor zgodba zase, kot je izstopalo na včerajšnjem srečanju s slovenskimi kandidati za parlament v Gregorčičevi dvorani. Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza sta ga priredila z namenom, da bi kandidati javno predstavili sebe in svoje programe ter se izjasnili o aktualnih družbenih ter manjšinskih temah.

Na srečanju, ki ga je vodil novinar našega dnevnika Peter Verč, so prišle do izraza velike programske in politične razlike v pisani slovenski levičarski in levosredinski stvarnosti. Posebno na relaciji Demokratska stranka-Svobodni in enakopravni (SE). Po mestoma tudi zelo polemični izmenjavi mnenj so vsekakor vsi slovenski kandidati soglašali s potrebo po ponovni izvolitvi slovenskega parlamentarca oziroma parlamentarke. Za govorniško mizo so sedeli Fabrizio Dorbolò in Paolo Vizintin za SE, Enrico Robazza za Oblast Ijudstvu, Tatjana Rojc za DS ter Franco Strain in Giuseppe Prasel za levosredinsko listo Insieme-Skupaj, ki ima edina na glasovnici italijansko-slovenski naziv.

Kandidati so se strinjali, da bi morala slovenska manjšina (ne glede, če bo ali ne spet dobila parlamentami mandat) resno razmisliti o zajamčenem zastopstvu v parlamentu. Rojčeva je dala razumeti, da si ne samo nadeja, ampak da ima tudi konkretne možnosti za izvolitev v senat, medtem ko je Vizintin priznal, da je pot do izvolitve v t.i. Bratinovem poslanskem okrožju zanj zelo zelo strma. Medtem ko je Benečan Dorbolò priznal, da če bi moral na Goriškem izbirati med kandidatoma leve sredine Giorgiom Brandolinom in desne sredine Guidom Germanom Pettarinom bi izbral Brandolina, je Vizintin pojasnil, da osebno spoštuje Rojčevo, zanjo pa ne bi glasoval zaradi politike in usmerjenosti DS. V dilemi Brandolin-Pettarin bi se za Brandolina opredelil tudi Robazza.

Nekdanji doberdobski župan Vizintin je bil na splošno zelo kritičen do Renzijeve stranke, za kar mu je neodvisna slovenska kandidatka DS, kot se je sama predstavila, pojasnila, da volilne kampanje ne gre voditi proti komu, temveč za svoja načela in programe.

Malo je bilo sinoči slišati kritik na račun desnice, desne sredine in Gibanja 5 zvezd, veliko pa je bilo zbadanj in pikrih pripomb med kandidati. Rojčeva je sicer večkrat povedala, da je za složnost in sodelovanje med Slovenci, Strain in Prasel pa izpostavljala, da je treba v levi sredini nameniti pozornost stvarem, ki združujejo in ne tistim, ki ločujejo. Torej politiko mostov in tudi kompromisov, kar si dejansko želi Romano Prodi, ki je glavni pobudnik liste Insieme-Skupaj.

Dorbolò je očital slovenski komponenti DS, da je pasivno spremljala nastajanje medobčinskih zvez (kratica Uti), kar bo imelo v Benečiji katastrofalne posledice, Rojčevo pa je naglasila, da stvari ne gre metati v isti koš in jih površno posploševati. Glede Slovencev je spomnila, kaj je deželna uprava veliko koristnega naredila za slovensko manjšino, predvsem pa dragoceno delo, ki ga je v korist Slovencev v parlamentu opravila Tamara Blažina. Edini, ki meni, da bi morala Italija izstopiti iz Evropske unije in Nata, je vsekakor Robazza.

Precej dobro obiskano srečanje SKGZ in SSO je dejansko kar zadeva slovensko manjšino zrcalilo to, kar se dogaja v državni volilni kampanji. Volitve so v nedeljo, ponedeljek pa bo nov dan. Tudi za Slovence v Italiji.

Sandor Tence