Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Prednost je v povezovanju

12/01/2018
Udeleženci sprejema v Novi Gorici

 

NOVA GORICA - Predstavniki goriških slovenskih organizacij pri županu Arčonu

 

Stiki med slovenskimi organizacijami na italijanski strani goriške meje so dobri, z novogoriško občino tudi, težave pa imajo zaradi spremenjene sheme državnih prispevkov, ki posledično vpliva na njihovo delovanje, je bilo včeraj na sprejemu pri novogoriškem županu Mateju Arčonu slišati s strani predstavnikov omenjenih organizacij. »A bomo preživeli, kot smo že marsikdaj doslej,« je zatrdila Franka Žgavec iz Kulturnega centra Lojze Bratuž. Vsakoletno srečanje med novogoriškim županom in predstavniki slovenskih organizacij goriškega območja v Italiji je tudi tokrat prineslo pregled minulega leta in pogled v prihodnost. V občini Števerjan si med drugim prizadevajo za turistično promocijo in vpis čezmejnega območja Brd na Unescov seznam, je povedala županja Franka Padovan. S tem, da se lahko manjše občine prav s pomočjo ustreznih projektov izvlečejo iz vsakdanje problematike in se vpnejo v širši razvojni kontekst, se je strinjala tudi njena kolegica iz Sovodenj, Alenka Florenin. Z minulim letom je zadovoljen Fabio Vizintin, župan Doberdoba, saj je prineslo precej finančne podpore investicijam v občini. V luči letošnjih drzavnih in deželnih volitev pa je župana Arčona prosil za pomoč pri tem, da si slovenska skupnost v Italiji izbori predstavnika v parlamentu.

Na vlogo EZTS GO pri spreminjanju atmosfere v goriškem občinskem svetu glede čezmejnih projektov je opozorila goriška občinska svetnica Marilka Korsič (SSK) in dodala željo, da bi o delu in sploh obstoju Slovencev v Italiji bili seznanjeni tudi v osrednji Sloveniji. Na spremenjen model financiranja delovanja njihovih organizacij s strani države so v nadaljevanju opozorili Franka Žgavec iz Kulturnega centra Lojze Bratuž, Luka Terčič iz Zveze slovenske katoliške prosvete in Milena Padovan iz Glasbene matice, medtem ko je direktorica NŠK Luisa Gergolet dodala spodbudno novico o tem, da polovica obiskovalcev Feiglove knjižnice sodi v starostno skupino do 18 let in poudarila prednosti obvladovanja obeh jezikov. Naporno minulo leto za Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel je orisala Alessandra Schettino in povzela lanskoletne polemike glede združevanja z Glasbeno matìco. Zvezo slovenskih kulturnih društev je zastopal Vili Prinčič, zadrugo Goriška Mohorjeva pa Jurij Paljk.

Prisotna sta bila tudi predstavnika krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Marko Černic (SSO) in Marino Marsič (SKGZ). Černic je izpostavil, da bi bili lahko tudi ti dve organizaciji bolj vključeni v delovanje EZTS GO, izrazil pa je tudi bojazen, da bi po letošnjih volitvah Slovenci v Italiji ostali brez predstavnika v italijanskem parlamentu. Apeliral je še na to, naj se novogoriški in goriški prostor intenzivneje povezujeta na gospodarskem območju in poudaril priložnost načrtovane posebne gospodarske cone za skupni prostor. Marsič pa je med drugim predstavil skupno pobudo SKGZ in SSO Evropski uniji po boljši zaščiti jezikovnih manjšin v Evropi. »Sicer pa v Gorici opažamo, kako se časi spreminjajo. V očeh ekstremistov nismo več mi tarča raznih izpadov, ampak priseljenci,« je dodal Marsič. Igorja Komela, predsednika Kulturnega doma veseli, da se je pomena skupne info točke na železniški postaji v Novi Gorici zavedla tudi goriška občina, ki je odobrila finančni prispevek za njeno delovanje. Novogoriški upravi pa je posredoval apel, naj bosta slovenski krovni organizaciji iz Gorice vabljeni na pomembne dogodke na slovenski strani meje, tudi tiste, ki jih organizira država.

Župan se je vsem zahvalil za trud in poudaril, da je prednost goriškega čezmejnega prostora ravno v povezovanju. Zaključil je z opisom nekaterih skupnih in novogoriških projektov ter z željo, da bi njegov mandat v javnosti ostal v spominu ravno po velikih premikih s področja čezmejnega sodelovanja.

Katja Munih