Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Predsednik Pavšič pisal predsedniku IO Italijanske unije Mauriziu Tremulu

25/09/2010

Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je predsedniku Izvršnega odbora Italijanske unije Mauriziu Tremulu poslal sledeči dopis:

Deželno vodstvo naše Zveze je mnenja, da bo potrebno še v večji meri utrditi sodelovanje in skupno načrtovanje med obema skupnostima, slovensko v deželi FJK in italijansko v Sloveniji in na Hrvaškem. Letošnja jesen bo pomembno zaznamovala in izpostavila vlogo naših narodnih skupnosti na dveh meddržavnih srečanjih. Prvo bo zadevalo delovna omizja med Deželo FJK in Slovenijo, v okviru katerih deluje tudi manjšinsko omizjo. Drugo pomembno srečanje se bo zgodilo v Rimu, kjer se bodo srečali predstavniki slovenske in italijanske vlade pod vodstvom obeh zunanjih ministrov, Samuela Žbogarja in Franca Frattinija. Na njem bo beseda tekla tudi o vprašanju obeh naših skupnosti, kar bi znalo imeti tudi konkretne in pozitivne izbire za obe manjšini. SKGZ je pozorno sledila obisku predsednika italijanske Poslanske zbornice Gianfranca Finija na Hrvaškem in srečanju, ki ga je imel v Pulju s predstavniki vaše organizacije. Obisk je bil pomemben iz več razlogov, saj je na nek način zbližal pot, ki jo bo morala Hrvaška opraviti pri vstopu v Evropsko unijo. Njeno članstvo v EU bo pomembno vplivalo tudi na položaj vaše skupnosti, ki bo pod skupno evropsko streho bolje povezana, čeravno ločena v dveh različnih državnih entitetah. Pomenljive so tudi izjave italijanskega predsednika Poslanske zbornice, kar zadeva nedavno skupno srečanje treh predsednikov (Italije, Slovenije in Hrvaške) v Trstu, kjer je prišla jasno do izraza želja, da se nelahko zgodovinsko preteklost nadomesti s prijateljsko in perspektivnejšo bodočnostjo v skupni evropski hiši. V želji, da bo srečanje v Pulju predstavnikov vaše skupnosti ustvarilo priložnost za konkretne rezultate, predvsem kar zadeva vaš predlog po sistemskem financiranju s strani Rima, se vašemu vodstvu zahvaljujemo za besed, ki ste jih izrekli v podporo naši skupnosti. Predsednika Finija ste opozorili na serijo odprtih vprašanj Slovencev v FJK in še posebej na veliko zaskrbljenost, ki jo imamo zaradi napovedanega drastičnega nižanja prispevkov za leto 2011. Z naše strani smo v zadnjem času na pristojnih mesti v Sloveniji izpostavili potrebo, da se upošteva vaša pričakovanja. Pomembno je tudi, da je slovenska vlada napovedala, da vaši skupnosti ne bo nižala prispevkov, kljub splošnim gospodarskim in finančnim težavam, ki pestijo širšo mednarodno javnost in tudi slovensko. Ob tej hvalevredni odločitvi Ljubljane podpiramo vaše poglede po sistemskem zakonu, ki bi celovito obravnaval problematiko italijanske manjšine v Sloveniji. Z vami delimo zaskrbljenost zaradi hudih finančnih težav, v katerih se je znašla založba Edit, ki izdaja dnevnik “La Voce del Popolo”. Dobro se zavedamo vloge in pomembnosti, ki jo imajo manjšinski dnevniki, ker presegajo zgolj informativni trenutek, saj so marsikdaj pravo vezivo neke skupnosti in eden od njenih nosilnih stebrov. Mnenja smo, da bomo s tako vzajemno pomočjo in skupnim dogovarjanjem laže premagovali ovire, ki jih dnevno srečujemo na poti utrjevanje in uveljavljanja naših narodnih skupnosti. Vse bolj smo prepričani, da je ovrednotenje narodnih in jezikovnih skupnosti, njihove identitete, zgodovine, kulture in jezika prioritetni cilj, ki predstavlja osnovno izhodišče za vsako nadaljnje obravnavanje manjšinske problematike s strani sosednjih in prijateljskih držav. Zato je še kako pomemben skupni dokument, ki smo ga pred leti sprejeli na gospodarskem posvetu o vlogi manjšin v tem prostoru. V njem smo ugotovili, da novi izzivi časa in prostora zahtevajo tudi od slovenske narodne skupnosti v Italiji ter italijanske v Istri, da se vključita v prizadevanje pri ovrednotenju geografsko-ekonomskih prednosti ozemlja, na katerem živita. Prevladujoči ekonomski razlog postaja mednarodno povezovanje v širšem zaledju. S pretokom dobrin in ob uresničevanju mednarodnih projektov je možno ovrednotenje obmejnega narodno mešanega prostora. Ob ugotovitvi, da razvoj gospodarskih dejavnosti ima tudi neposredno vez z razvojem drugih dejavnosti manjšinskih skupnosti, mora biti naša prioriteta v tem, kako konkretno nastopiti, da gospodarsko in vsestransko obogatimo obe manjšinski stvarnosti oziroma celotno območje, kjer živita manjšini in večinska naroda. In tudi glede tega, predvsem kar zadeva skupne evropske projekte, lahko zatrdimo, da smo ubrali pravilno smer.