Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Predsednika SKGZ in SSO pisala Pahorju in Berlusconiju

17/09/2009

Ob jutrišnjem obisku predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja v Rimu pri predsedniku Vlade Italijanske Republike Silviu Berlusconiju sta predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Rudi Pavšič za Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ) in Drago Štoka za Svet slovenskih organizacij (SSO), naslovila obema premierjema priložnostno poslanico. Ob tem sta jima posredovala tudi dokument o položaju slovenske narodne skupnosti v Italiji in z njo povezanimi odprtimi vprašanji.

Spoštovana predsednika! Dovolite nam, da Vama ob skupnem srečanju v Rimu dne 18. septembra posredujeva nekaj misli in stališč, ki so v ospredju našega zanimanja v zvezi s problemi, ki danes zaskrbljajo pripadnike slovenske narodne skupnosti v Italiji. Slovenci v Italiji, ki živimo v deželi Furlaniji-Julijski krajini kot etnično strnjena in zgodovinsko-politično priznana skupnost, smo se v teku stoletij morali soočiti z nemajhnimi političnimi, socialnimi in etničnimi problemi, a smo z veliko mero realizma znali obstoječe probleme sproti reševati. Ko je nastala dežela Furlanija-Julijska krajina kot peta dežela s posebnim statutom (po Siciliji, Sardiniji, Dolini Aoste in Južnotirolski deželi) prav zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti v njenih mejah, smo bili prepričani, da bo slednja imela primarne dolžnosti in tudi zakonodajne pristojnosti v reševanju problemov do nas, vendar se je to le delno uresničilo, ker ni dežela Furlanija-Julijska krajina imela primarnih pristojnosti do soočanja in reševanja naših odprtih vprašanj. Z nemajhnimi težavami smo šele leta 2001 dočakali izglasovanje v rimskem parlamentu zaščitnega zakona (št. 38/2001), ki naj bi začenjal globalno reševati naša odprta vprašanja. Pri vsej dobri volji, ki je bila v nas vseh, pa se je pri zaščitnem zakonu in njegovi konkretizaciji marsikaj zataknilo tako, da smo še vedno v negotovem stanju glede naše bodočnosti. Živimo v času, ko se vse naglo spreminja, ko državne meje izgubljajo na tisti vidljivosti in moči, ki so jo imele v preteklosti, in teh novih časov se zaveda zelo jasno tudi naša slovenska narodna skupnost. Izhajamo iz stališč, ki so vklesana v členu 6 italijanske ustave in v členih slovenske ustave, ki izrecno govorita o pravicah svojih narodnih manjšin, izhajamo iz naših skupnih zgodovinskih in političnih izkušenj in si želimo, da bi naša skupnost polnokrvno in nemoteno živela v uživanju vseh pravic, ki ji v normah ustave ter mednarodnih pogodbah (mislimo tu predvsem na Londonski sporazum iz leta 1954 ter Osimski sporazum iz leta 1975) tudi pritičejo.

Boli nas, da smo v letu 2009, ko smo s polnimi pljuči zadihali v novi evropski realnosti, še vedno brez uresničitve nekaterih naših temeljnih pričakovanj: gre za dosledno zagovarjanje dvojezičnosti povsod tam, kjer to predvidevajo mednarodni sporazumi, načela republiške ustave, smernice statuta dežele Furlanije-Julijske krajine, pokrajinski in občinski predpisi. Še vedno se nam grobo odreka pravica uporabe slovenskega jezika v javnosti, kar je pod vsako evropsko moderno etiko – zakonodajo. Še vedno se naše organizacije ubadajo s finančno krizo zaradi nezadostnih sredstev finančnega značaja, ki jim zdaj preti celo gospodarska kriza, ki je zajela tudi naše države, Evropo in ves svet. Bojimo se, da bodo naše organizacije prišle ob tista sredstva, ki so jim tako krvavo potrebna za obstoj, nemoten razvoj in učinkovito delovanje med ljudmi in na teritoriju, na katerem je zgodovinsko prisotna slovenska narodna skupnost. Gre za preživetje nad 300 društev in ustanov, ki delujejo v okrilju obeh krovnih organizacij, to je SKGZ in SSO, kateri imata veliko odgovornost, da ne bi prišlo do okrnitve ali celo ukinitve njih dejavnosti.

Prepričana sva, spoštovana predsednika, da bosta med svojim skupnim srečanjem znala posvetiti tej problematiki primerno pozornost tudi v duhu velikih evropskih idealov in tako ucinkovito resiti probleme, ki sva jih predočila, oz. objasnila.

Krovni organizaciji, ki delujeta med Slovenci v Italiji in ki si vneto želita plodno sodelovanje in dobre sosedske odnose med Republikama Italijo in Slovenijo, Vama izrekata svoja iskrena voščila, da bi Vaša prizadevanja rodila tiste sadove, ki si jih mi in z nami celotna slovenska narodna skupnost tako srčno želijo in si zanje vztrajno prizadevajo.

Rudi Pavšič Dr. Drago Štoka Predsednik SKGZ Predsednik SSO

POLOŽAJ SLOVENSKE NARODNE SKUPNOSTI V ITALIJI V LETU 2009

SPLOŠNO Slovenska narodna skupnost v Italiji in obravnava njenega položaja v Italijanski republiki si zasluži posebno pozornost v pogovorih med predstavniki dveh sosednjih držav, Italije in Slovenije. Dejavna je na političnem, kulturnem in tudi gospodarskem področju, ki ga tradicionalno naseljuje, pri čemer se aktivno vključuje v italijanski (še posebej prostor AD FJK) in slovenski prostor. Iz tega vidika ji je pripisati pomembno vlogo veznega člena in promotorja čezmejnih odnosov, kar velja ohraniti in spodbujati tudi v prihodnje. Pozdravljamo aktivno delovanje slovenske narodne skupnosti na vseh področjih, tudi njeno sodelovanje z italijansko narodno skupnostjo v Sloveniji, saj skupaj pripomoreta k zagotavljanju in izpolnjevanju pravic. Njen obstoj, delovanje in razvoj je tesno povezan z redno finančno podporo obeh držav, še posebej Italijanske države in dežele Furlanije Julijske krajine.

IZPOLNJEVANJE DOLOČIL ZAŠČITNEGA ZAKONA 38/01 Potrebno je polno izpolnjevati določila zaščitnega zakona št. 38/01, ki opredeljujejo tudi časovni okvir izpolnjevanja obveznosti. Od italijanske vlade pričakujemo, da bo na ustrezen način spodbujala krajevne uprave (v prvi vrsti AD FJK), da se celovito udejanjijo določila, ki predvidevajo izpolnjevanje dvojezičnosti v javnosti.

FINANČNA SITUACIJA Obstaja velika zaskrbljenost zaradi ukrepov Vlade Italijanske republike glede finančne usmeritve za triletno obdobje od 2009 do 2011. V letu 2008 je slovenska narodna skupnost iz finančnega sklada, predvidenega v Zakonu o zaščiti slovenske jezikovne skupnosti v Italiji (zakon št. 38/01) prejela 5.250.000 Eur. Predlog italijanske vlade predvideva znižanje sredstev, tako da bi manjšina v letu 2010 prejela 1.190.000 in leta 2011 celo 2.130.000 Eur manj prispevkov. Zniževanje finančnih sredstev bi vodilo v krčenje in celo ukinitev delovanja številnih slovenskih manjšinskih kulturnih in vzgojnih institucij, periodičnega tiska, založništva, gledališča, kljub obveznostim, ki jih je Italijanska republika sprejela z mednarodnimi pogodbami; Londonski memorandum iz leta 1954 in Osimski sporazumi iz leta 1975, ratificirani leta 1977. Pričakujemo, da bo slovenska narodna skupnost deležna takšnih ukrepov Vlade Italijanske republike, da bo ohranila nivo zaščite kot izhaja iz obvez po mednarodnih sporazumih in njene notranje zakonodaje. Potrebna je sistemska rešitev finančnega vprašanja in zagotovitev višine že dodeljenih sredstev, tudi glede na dejstvo, da so le-ta ostala nominalno na isti vrednosti kot leta 1992, kar pomeni več kot 50% realno znižanje finančnih sredstev v zadnjih 16 letih. Republika Slovenija, kljub finančni in gospodarski krizi, ni znižala finančne podpore italijanski manjšini v Sloveniji, kar pričakujemo tudi od inštitucij italijanske države v odnosu do slovenske narodne skupnosti.

SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Krčenje sklada za gledališča (FUS) bo prizadelo tudi Slovensko stalno gledališče v Trstu. To ohranja status stalnega gledališča, kar potrjuje tudi Zakon št. 38/01. Gledališče je vselej delovalo na visoki umetniški ravni in je s podnapisi dostopno tudi italijanskemu občinstvu. Brez ustreznih sredstev pa ne more delovati. Nesprejemljivo je, da krajevne javne ustanove, med njimi Občina Trst, Pokrajina Trst in AD FJK, še vedno ne spoštujejo jasnih finančnih obvez, ki so predvidene za Stalna gledališča. Ustrezne inštitucije v Rimu pozivamo, da pripomorejo k nadaljnjemu delovanju gledališča in v okviru svojih pristojnosti posredujejo pri ustanovnih članicah gledališča (Občino Trst, Pokrajino Trst in AD FJK), da začnejo izpolnjevati zakonske obveznosti, tudi finančne narave, in z njimi povezano vprašanje upravljanja Kulturnega doma v Trstu.

ŠOLSTVO Vlada Italijanske republike naj tudi pri reformah na področju šolstva spoštuje specifične manjšinske potrebe oz. da v sodelovanju z manjšino išče najboljše rešitve za učinkovit razvoj slovenskega šolstva v Italiji, tudi v duhu spremenjenih razmer na tem področju. Brez upoštevanja omenjene specifike bi bilo z novimi normativi v programskem načrtu italijanskega Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje, prizadeto celotno šolstvo s slovenskim učnim jezikom. Z dobesednim izvajanjem načrtovane reforme na področju javnega šolstva bi se izrazito skrčila šolska mreža in šolske storitve, kar bi še posebej obubožalo izobraževalne ponudbe v slovenskem jeziku ter možnosti za mlade generacije. Zakon št. 38/01 predvideva tudi ustanovitev slovenske sekcije v okviru glasbenega konservatorija Tartini, pri čemer naj se najde ustrezna rešitev. Pripadniki slovenske manjšine so člani Komisije za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu, ki ima le posvetovalno naravo, zato predlogi in stališča izražena v tem telesu niso zavezujoči. Predlagamo, da se okrepi vloga navedene Komisije, ki jo predvideva zakon št. 38/01, tako da se bistveno upošteva njene predloge. Predlagamo, da se čim prej uredi organik deželnega šolskega urada, kot večkrat zagotovljeno s strani pristojnega ministrstva in za kar obstajajo sredstva iz zakona 38/01.

MEDIJI Ob napovedanem krčenju prispevkov in spremembi zakonskih določil na področju medijev bi bila slovenska narodna skupnost osiromašena za informacije v slovenskem jeziku, poleg tega pa bi postal vprašljiv njen obstoj v javnem in medijskem življenju. Zaradi majhnega števila potencialnih uporabnikov namreč manjšina nima objektivnih možnosti, da bi njeni časopisi preživeli s trženjem in reklamo. Uredi naj se delovanje Primorskega dnevnika in drugih manjšinskih tiskanih medijev, ki so deležni podpore iz vsedržavnih zakonov. Ob uvedbi digitalnega sistema pričakujemo, da se bo vidljivost in slišnost slovenskih programov Rai udejanjila na teritoriju, kjer živi slovenska narodna skupnost v AD FJK. Ob novih tehnoloških spremembah naj se upošteva, da so slovenski radio in TV vidni in slišni na celotnem ozemlju, kjer živi slovenska narodna skupnost, kar izhaja iz zakona št. 103/75 in drugih državnih in deželnih določb.

DOSLEDNA UPORABA SLOVENSKIH IMEN IN PRIIMKOV V doglednem času naj se dokončno uredi pravilno pisanje imen in priimkov na vozniških dovoljenjih, zdravstvenih izkaznicah in vseh javnih dokumentih, kot je to zagotovljeno s strani pristojnih organov.