Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Premisliti Jugoslavijo skoraj 20 let po razpadu

27/11/2010

Razpad Jugoslavije je še preblizu v času in pregloboko v zavesti ljudi, da bi lahko prišle na dan vse podrobnosti, ki so ga povzročile. Počasi, košček za koščkom, pa se vendarle razkrivajo drobci zgodbe, ki bo šele nekoč v prihodnosti, čez dolga desetletja, postala zgodovina. Takrat bo morda - iz primerne časovne razdalje - mogoče odgovoriti na vprašanje, ki mnoge muči že ves čas: kdo je prvi vrgel kocko, da je zagorel Balkan?

Na to in na številne druge teme bo tekla beseda v ponedeljek, 29. novembra, ob 20. uri na debatnem večeru z Dimitrijem Volcicem in Milošem Budinom, ki bo potekal v kulturnem domu v Doberdobu, na sedežu društva Jezero. Organizatorji večera - Slovenska kulturno gospodarska zveza, društvo Jezero in občina Doberdob, ki je prevzela pokroviteljstvo - so se odločili, da bodo skoraj 20-letnico razpada Titove Jugoslavije obeležili na drugačen način. Svetovljanska intelektualca bosta publiki predstavila pojem Jugoslavije, kdaj in kako je država nastala, kakšna je bila njena vloga kot eden izmed vodilnih akterjev v skupnosti neuvrščenih in med-blokovske konfrontacije. Dimitrij Volcic, nekdanji prvi mož TV dnevnika na prvem programu RAI, senator in evroposlanec, ter Miloš Budin, senator in nato član Prodijeve vlade, bosta tudi nakazala, kateri so bili razlogi za njen propad vzporedno s propadom vzhodnega komunističnega bloka, kakšni so bili italijansko-jugoslovanski odnosi v povojnem obdobju in kako je bila v to vpletena slovenska narodna skupnost v Italiji. Ne nazadnje bosta analizirala odnos slovenske manjšine do SFRJ in raznolikost občutkov ob njenem razpadu.

Neposredno in sproščeno soočenje s prvovrstnima gostoma bo prav gotovo priložnost, da poglobimo omenjene teme in pridobimo čim bolj popolno sliko o zgodovini tega nam bližnjega prostora, ki se nedvomno tiče tudi naše manjšinske skupnosti.